V oddaji ste slišali nekaj utrinkov s posveta v Državnem svetu o problematiki prenamnožitve zveri, za vas pa smo pripravili tudi nasvete glede oskrbe ozimin v prihodnjih dneh.
V oddaji ste slišali nekaj utrinkov s posveta v Državnem svetu o problematiki prenamnožitve zveri, za vas pa smo pripravili tudi nasvete glede oskrbe ozimin v prihodnjih dneh.
Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic.
Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic.
Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.
Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.
Mag. Jože Mohar je spregovoril, kako se pomladanska suša pozna na zasaditvah krompirja.
Mag. Jože Mohar je opozoril, kako opraviti drugo oziroma tretje dognojevanje žit v letošnjih razmerah.
Pogled na ozimine nam je predstavila kmetijska svetovalka, specialistka s KGZ Novo mesto Mateja Strgulec.
Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.