Letošnji avgust našim vrtovom ni prizanašal – močan veter, dež, toča, vročina, neurja in poplave … Kaj narediti, da si bo zemlja opomogla? Si v letošnjem letu sploh lahko obetamo, da bi še kaj pridelali – tudi tam, kjer je naplavilo blato, grušč, smeti ….? Kaj v avgustu in začetku septembra lahko posadimo? Na ta in še druga, tudi vaša vprašanja, je odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki med drugim svetuje: »Za vrtove, ki so bili poplavljeni in smo morali odstraniti rastline, priporočam čim hitrejšo zasaditev, saj je do zime še tri mesece.
Letošnji avgust našim vrtovom ni prizanašal – močan veter, dež, toča, vročina, neurja in poplave … Kaj narediti, da si bo zemlja opomogla? Si v letošnjem letu sploh lahko obetamo, da bi še kaj pridelali – tudi tam, kjer je naplavilo blato, grušč, smeti ….? Kaj v avgustu in začetku septembra lahko posadimo? Na ta in še druga, tudi vaša vprašanja, je odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, ki med drugim svetuje: »Za vrtove, ki so bili poplavljeni in smo morali odstraniti rastline, priporočam čim hitrejšo zasaditev, saj je do zime še tri mesece.
V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.
V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.
Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.
Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.