Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 4. 2024
Stane Okoliš 250 let šolskega reda Marije Terezije

Slovenski šolski muzej je ob 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije pripravil vrsto dogodkov, med drugim bodo 19. aprila na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju o tem postavili razstavo. Dogajanje nam je v pogovoru z Natašo Ličen predstavil direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

Stane Okoliš 250 let šolskega reda Marije Terezije

Slovenski šolski muzej je ob 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije pripravil vrsto dogodkov, med drugim bodo 19. aprila na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju o tem postavili razstavo. Dogajanje nam je v pogovoru z Natašo Ličen predstavil direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

kulturaslovenski šolski muzejStane Okoliš250 leta šolskega reda Marije Terezije

Kulturni utrinki

Stane Okoliš 250 let šolskega reda Marije Terezije

Slovenski šolski muzej je ob 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije pripravil vrsto dogodkov, med drugim bodo 19. aprila na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju o tem postavili razstavo. Dogajanje nam je v pogovoru z Natašo Ličen predstavil direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

VEČ ...|15. 4. 2024
Stane Okoliš 250 let šolskega reda Marije Terezije

Slovenski šolski muzej je ob 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije pripravil vrsto dogodkov, med drugim bodo 19. aprila na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju o tem postavili razstavo. Dogajanje nam je v pogovoru z Natašo Ličen predstavil direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

Jože Bartolj

kulturaslovenski šolski muzejStane Okoliš250 leta šolskega reda Marije Terezije

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2024
Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

kulturanaravadružbakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

VEČ ...|2. 4. 2024
Koroška košta

Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbakulinarikadediščinaizročilo

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 3. 2024
O velikonočnih običajih in navadah

Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. 

O velikonočnih običajih in navadah

Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

O velikonočnih običajih in navadah

Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. 

VEČ ...|30. 3. 2024
O velikonočnih običajih in navadah

Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Doživetja narave

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2024
Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

VEČ ...|21. 2. 2024
Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 2. 2024
Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

VEČ ...|12. 2. 2024
Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 2. 2024
Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

izobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

VEČ ...|8. 2. 2024
Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Kulturni utrinki

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja
VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Jože Bartolj

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|20. 4. 2024
Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 4. 2024
Sejem knjig, zgodba o revnem mlinarju

Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado. 

Sejem knjig, zgodba o revnem mlinarju

Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost