Mozaik dneva dne 15. 2.

• Ministrica za pravosodje po nenavadnem nakupu nove sodne stavbe le odhaja.
• Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Bodo bolniki zaradi nje prišli prej do obravnave?
• Medved po srečanju s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire ponovil zahteve kmetov.
• Mali trgovci opozarjajo na ovire pri poslovanju, med njimi je tudi evidentiranje delovnega časa.
• V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Z nami je zgodbo delila mama male Žive, ki so ji raka odkrili na možganih.
• Vreme: Ponoči bo delno jasno. Jutri večinoma sončno. S temperaturami do 17 stopinj C.

Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Degenerativne spremembe možganov

Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.

Prepoznati, razumeti in sprejeti težave otrok z ADHD

Vsak od nas je že srečal otroka ali mladostnika, ki ga je okolica označila za nemogočega in težavnega otroka. Pa so res vsi takšni? Moja gostja je bila socialna pedagoginja in učiteljica mag. Lidija Šket Kamenšek, ki se že vrsto let posveča raziskovanju in razumevanju težav otrok s težavami pozornosti in hiperaktivnostjo.

Inovativni možgani

Slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko se odvija tudi mednarodna akcija Teden možganov, je namenjen osveščanju javnosti o skrbi za zdravje možganov. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa organizirajo predavanja, posvečena trenutno najbolj aktualnim temam v nevroznanosti, predstavili so tudi prve izsledke raziskave javnega mnenja o skrbi za možgane pri nas. 

Dr. Blaž Koritnik: Telesna aktivnost je koristna tudi za ohranjanje kondicije možganov

O možganih še vedno ne vemo veliko, znanost pozna le osnovne principe delovanja. Z možgani je povezanih kar nekaj stereotipov ali mitov. V pogovoru bomo iskali resnico v njih ali jih ovrgli, z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom, predstojnikom Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.   

Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.