Duhovna misel

VEČ ...|11. 4. 2024
Moškim v vednost

Dobro si zapomni in zapiši, in to imej stalno ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Moškim v vednost

Dobro si zapomni in zapiši, in to imej stalno ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Moškim v vednost

Dobro si zapomni in zapiši, in to imej stalno ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|11. 4. 2024
Moškim v vednost

Dobro si zapomni in zapiši, in to imej stalno ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 4. 2024
Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

družbarojakikulturaglasbazborovsko petje

Slovencem po svetu in domovini

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

VEČ ...|5. 4. 2024
Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturaglasbazborovsko petje

Komentar tedna

VEČ ...|5. 4. 2024
Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

komentar

Komentar tedna

Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

VEČ ...|5. 4. 2024
Kdo dela namesto nas?

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

Lenart Rihar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Komentar Časnik.si

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|15. 3. 2024
Bonton

V jutranji Svetovalnici je strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk osvežila poznavanje bontona v odnosu med moškimi in ženskami, spomnila na kavalirstvo ter odgovorila na vprašanja poslušalcev.

Bonton

V jutranji Svetovalnici je strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk osvežila poznavanje bontona v odnosu med moškimi in ženskami, spomnila na kavalirstvo ter odgovorila na vprašanja poslušalcev.

svetovanje

Svetovalnica

Bonton

V jutranji Svetovalnici je strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk osvežila poznavanje bontona v odnosu med moškimi in ženskami, spomnila na kavalirstvo ter odgovorila na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|15. 3. 2024
Bonton

V jutranji Svetovalnici je strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk osvežila poznavanje bontona v odnosu med moškimi in ženskami, spomnila na kavalirstvo ter odgovorila na vprašanja poslušalcev.

Marjan Bunič

svetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 2. 2024
Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

VEČ ...|20. 2. 2024
Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Informativne oddaje

VEČ ...|29. 12. 2023
Utrip dneva dne 29. 12.

  • Evropsko srečanje mladih v polnem teku. Dvorana v Stožicah tokrat v molitvi in večminutni popolni tišini.
  • Prior Taizejske skupnosti brat Mattew posebej izpostavlja slovensko gostoljubnost, ki da je del naše kulture. Kakšni še so dozdajšnji sadovi srečanja?
  • Peterle: potrebujemo mlade, ki iščejo pot v sožitje, pot v sodelovanje…
  • Urednik tednika Domovina Tino Mamić: Vlada je letos delala zelo slabo!
  • Letna inflacija v Sloveniji še vedno visoka, 4,2 odstotna, a za polovico nižja kot lani.
  • Izrael krepi napade v Gazi; Egipt si z mirovnim načrtom prizadeva za končanje konflikta.
  • Vreme- večinoma oblačno, le na severu in severovzhodu nekaj sonca. Silvestrski večer v dežju.
  • V Tuševih trgovinah jutri stavka, tudi zadnji pogovori z upravo niso prinesli napredka.
  • Ukrajinska mesta tarče enega silovitejših zračnih napadov v zadnjem obdobju.
  • ŠPORT: Ženski slalom dobila Američanka Shiffrinova, moški superveleslalom Švicar Odermatt.

Utrip dneva dne 29. 12.

  • Evropsko srečanje mladih v polnem teku. Dvorana v Stožicah tokrat v molitvi in večminutni popolni tišini.
  • Prior Taizejske skupnosti brat Mattew posebej izpostavlja slovensko gostoljubnost, ki da je del naše kulture. Kakšni še so dozdajšnji sadovi srečanja?
  • Peterle: potrebujemo mlade, ki iščejo pot v sožitje, pot v sodelovanje…
  • Urednik tednika Domovina Tino Mamić: Vlada je letos delala zelo slabo!
  • Letna inflacija v Sloveniji še vedno visoka, 4,2 odstotna, a za polovico nižja kot lani.
  • Izrael krepi napade v Gazi; Egipt si z mirovnim načrtom prizadeva za končanje konflikta.
  • Vreme- večinoma oblačno, le na severu in severovzhodu nekaj sonca. Silvestrski večer v dežju.
  • V Tuševih trgovinah jutri stavka, tudi zadnji pogovori z upravo niso prinesli napredka.
  • Ukrajinska mesta tarče enega silovitejših zračnih napadov v zadnjem obdobju.
  • ŠPORT: Ženski slalom dobila Američanka Shiffrinova, moški superveleslalom Švicar Odermatt.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 29. 12.
  • Evropsko srečanje mladih v polnem teku. Dvorana v Stožicah tokrat v molitvi in večminutni popolni tišini.
  • Prior Taizejske skupnosti brat Mattew posebej izpostavlja slovensko gostoljubnost, ki da je del naše kulture. Kakšni še so dozdajšnji sadovi srečanja?
  • Peterle: potrebujemo mlade, ki iščejo pot v sožitje, pot v sodelovanje…
  • Urednik tednika Domovina Tino Mamić: Vlada je letos delala zelo slabo!
  • Letna inflacija v Sloveniji še vedno visoka, 4,2 odstotna, a za polovico nižja kot lani.
  • Izrael krepi napade v Gazi; Egipt si z mirovnim načrtom prizadeva za končanje konflikta.
  • Vreme- večinoma oblačno, le na severu in severovzhodu nekaj sonca. Silvestrski večer v dežju.
  • V Tuševih trgovinah jutri stavka, tudi zadnji pogovori z upravo niso prinesli napredka.
  • Ukrajinska mesta tarče enega silovitejših zračnih napadov v zadnjem obdobju.
  • ŠPORT: Ženski slalom dobila Američanka Shiffrinova, moški superveleslalom Švicar Odermatt.
VEČ ...|29. 12. 2023
Utrip dneva dne 29. 12.
  • Evropsko srečanje mladih v polnem teku. Dvorana v Stožicah tokrat v molitvi in večminutni popolni tišini.
  • Prior Taizejske skupnosti brat Mattew posebej izpostavlja slovensko gostoljubnost, ki da je del naše kulture. Kakšni še so dozdajšnji sadovi srečanja?
  • Peterle: potrebujemo mlade, ki iščejo pot v sožitje, pot v sodelovanje…
  • Urednik tednika Domovina Tino Mamić: Vlada je letos delala zelo slabo!
  • Letna inflacija v Sloveniji še vedno visoka, 4,2 odstotna, a za polovico nižja kot lani.
  • Izrael krepi napade v Gazi; Egipt si z mirovnim načrtom prizadeva za končanje konflikta.
  • Vreme- večinoma oblačno, le na severu in severovzhodu nekaj sonca. Silvestrski večer v dežju.
  • V Tuševih trgovinah jutri stavka, tudi zadnji pogovori z upravo niso prinesli napredka.
  • Ukrajinska mesta tarče enega silovitejših zračnih napadov v zadnjem obdobju.
  • ŠPORT: Ženski slalom dobila Američanka Shiffrinova, moški superveleslalom Švicar Odermatt.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2023
Utrip dneva dne 10. 12.

  • Druga adventna nedelja nas opozarja, da je človek rojen za to, da uživa vesoljni mir.
  • Na praznik Brezmadežne v Angoli odprli vrtec, ki je plod darov trikraljevske akcije.
  • Podnebna konferenca v Dubaju prehaja v sklepno fazo.
  • Kakšni so protipoplavni načrti glede območja ob Savinji?
  • Zavod za gozdove je razglasil najbolj skrbne lastnike gozda.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno. Jutri se bo od zahoda oblačnost povečala. Topleje bo.
  • V NADALJEVANJU…
  • Obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Združeni narodi so v ospredje postavili 75. obletnico sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic.
  • V Sloveniji beležimo 4,7 odstotno brezposelnost.
  • Šport: Zaradi dežja odpovedali moški slalom in ženski superveleslalom.

Utrip dneva dne 10. 12.

  • Druga adventna nedelja nas opozarja, da je človek rojen za to, da uživa vesoljni mir.
  • Na praznik Brezmadežne v Angoli odprli vrtec, ki je plod darov trikraljevske akcije.
  • Podnebna konferenca v Dubaju prehaja v sklepno fazo.
  • Kakšni so protipoplavni načrti glede območja ob Savinji?
  • Zavod za gozdove je razglasil najbolj skrbne lastnike gozda.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno. Jutri se bo od zahoda oblačnost povečala. Topleje bo.
  • V NADALJEVANJU…
  • Obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Združeni narodi so v ospredje postavili 75. obletnico sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic.
  • V Sloveniji beležimo 4,7 odstotno brezposelnost.
  • Šport: Zaradi dežja odpovedali moški slalom in ženski superveleslalom.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 10. 12.
  • Druga adventna nedelja nas opozarja, da je človek rojen za to, da uživa vesoljni mir.
  • Na praznik Brezmadežne v Angoli odprli vrtec, ki je plod darov trikraljevske akcije.
  • Podnebna konferenca v Dubaju prehaja v sklepno fazo.
  • Kakšni so protipoplavni načrti glede območja ob Savinji?
  • Zavod za gozdove je razglasil najbolj skrbne lastnike gozda.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno. Jutri se bo od zahoda oblačnost povečala. Topleje bo.
  • V NADALJEVANJU…
  • Obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Združeni narodi so v ospredje postavili 75. obletnico sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic.
  • V Sloveniji beležimo 4,7 odstotno brezposelnost.
  • Šport: Zaradi dežja odpovedali moški slalom in ženski superveleslalom.
VEČ ...|10. 12. 2023
Utrip dneva dne 10. 12.
  • Druga adventna nedelja nas opozarja, da je človek rojen za to, da uživa vesoljni mir.
  • Na praznik Brezmadežne v Angoli odprli vrtec, ki je plod darov trikraljevske akcije.
  • Podnebna konferenca v Dubaju prehaja v sklepno fazo.
  • Kakšni so protipoplavni načrti glede območja ob Savinji?
  • Zavod za gozdove je razglasil najbolj skrbne lastnike gozda.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno. Jutri se bo od zahoda oblačnost povečala. Topleje bo.
  • V NADALJEVANJU…
  • Obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Združeni narodi so v ospredje postavili 75. obletnico sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic.
  • V Sloveniji beležimo 4,7 odstotno brezposelnost.
  • Šport: Zaradi dežja odpovedali moški slalom in ženski superveleslalom.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2024
Umrl je zamejski Slovenec Samo Pahor

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

Umrl je zamejski Slovenec Samo Pahor

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2024
Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostStane KregarAndrej Dobleharabstraktni Stane KregarGalerija prešernovih nagrajencev