Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil brat Filip Mlinar, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil brat Filip Mlinar, na orgle je igral Matija Korčanin.
Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.
Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.
V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.
V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.
V rubriki je beseda tekla o gibanju Vera luč, ki združuje starše otrok s posebnimi potrebami in duševno motnjo in njihove prijatelje. Cerkev ve, da mora biti v njej prostor za vsakega, zato so jim na voljo številne skupine po Sloveniji, kjer se lahko srečujejo in prejemajo zakramente. Kje so in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji Kristina Mlinarič in Tea Kovač.
V rubriki je beseda tekla o gibanju Vera luč, ki združuje starše otrok s posebnimi potrebami in duševno motnjo in njihove prijatelje. Cerkev ve, da mora biti v njej prostor za vsakega, zato so jim na voljo številne skupine po Sloveniji, kjer se lahko srečujejo in prejemajo zakramente. Kje so in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji Kristina Mlinarič in Tea Kovač.
Gibanje Vera in luč, ki združuje starše in otroke z duševno motnjo in otroke s posebnimi potrebami, že vrsto let zanje pripravlja štiri tedne duhovno-počitniških tednov. Zelo dobro so obiskani in odprti tudi za nove udeležence. Kje se to dogaja in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji in sicer provincialna so-koordinatorica gibanja Vera in luč v Sloveniji Kristina Mlinarič in voditeljica duhovno-počitniških tednov na Pohorju Tea Kovač.
Gibanje Vera in luč, ki združuje starše in otroke z duševno motnjo in otroke s posebnimi potrebami, že vrsto let zanje pripravlja štiri tedne duhovno-počitniških tednov. Zelo dobro so obiskani in odprti tudi za nove udeležence. Kje se to dogaja in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji in sicer provincialna so-koordinatorica gibanja Vera in luč v Sloveniji Kristina Mlinarič in voditeljica duhovno-počitniških tednov na Pohorju Tea Kovač.
Ko se staršem rodi otrok z duševno motnjo ali z drugimi posebnimi potrebami, je to za družino povečinoma najprej šok. Še posebej, če za to niso vedeli že pred rojstvom. Takšen otrok vsako družino zaznamuje za vedno, saj spremeni njihov pogled na svet in odnose. Svoje mesto takšni otroci in starši najdejo tudi v gibanju Vera in luč, ki ga želimo danes predstaviti. Moji gostji sta bili provincialna so-koordinatorica gibanja Vera in luč v Sloveniji Kristina Mlinarič in voditeljica duhovno-počitniških tednov na Pohorju Tea Kovač.
Ko se staršem rodi otrok z duševno motnjo ali z drugimi posebnimi potrebami, je to za družino povečinoma najprej šok. Še posebej, če za to niso vedeli že pred rojstvom. Takšen otrok vsako družino zaznamuje za vedno, saj spremeni njihov pogled na svet in odnose. Svoje mesto takšni otroci in starši najdejo tudi v gibanju Vera in luč, ki ga želimo danes predstaviti. Moji gostji sta bili provincialna so-koordinatorica gibanja Vera in luč v Sloveniji Kristina Mlinarič in voditeljica duhovno-počitniških tednov na Pohorju Tea Kovač.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.