Minuli teden smo obeležili Dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Pri vzgoji za uporabo spleta so pomembne tudi smernice, ki so jih pediatri in drugi sprejeli leta 2021. Da bi zaživele tudi v družinah in šolah, se trudi pediatrinja dr. Anja Radšel.
Minuli teden smo obeležili Dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Pri vzgoji za uporabo spleta so pomembne tudi smernice, ki so jih pediatri in drugi sprejeli leta 2021. Da bi zaživele tudi v družinah in šolah, se trudi pediatrinja dr. Anja Radšel.
V Vabilu na pot ste slišali nekaj namigov o tem, kako spodbuditi otroke in mladostnike h gibanju. Z nami je bil športni pedagog dr. Gregor Jurak.
V Vabilu na pot ste slišali nekaj namigov o tem, kako spodbuditi otroke in mladostnike h gibanju. Z nami je bil športni pedagog dr. Gregor Jurak.
Govorili smo o pasteh uporabe pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih in sicer o tem, katere vsebine so zanje res škodljive, kako naj starši uporabljajo možnosti starševskega nadzora v telefonih otrok in kako jim vsebinsko prihaja naproti Inštitut Integrum.
Govorili smo o pasteh uporabe pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih in sicer o tem, katere vsebine so zanje res škodljive, kako naj starši uporabljajo možnosti starševskega nadzora v telefonih otrok in kako jim vsebinsko prihaja naproti Inštitut Integrum.
V Vabilu na pot smo začeli z novim ciklom pogovorov s profesorjem na fakulteti za šport dr. Gregorjem Jurakom. Danes o pomenu gibanja pri otrocih in mladostnikih ter o njihovi telesni zmogljivosti, ki je v času pandemije izrazito upadla.
V Vabilu na pot smo začeli z novim ciklom pogovorov s profesorjem na fakulteti za šport dr. Gregorjem Jurakom. Danes o pomenu gibanja pri otrocih in mladostnikih ter o njihovi telesni zmogljivosti, ki je v času pandemije izrazito upadla.
Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju.
Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.
Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju.
Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.
Kmečke stanovske organizacije, Čebelarska zveza Slovenije in EKOCI civilna iniciativa so na predsednico Republike Natašo Pirc Musar in predsednika Vlade Roberta Goloba naslovile pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo otroci, mladostniki, bolniki in starejši zakonsko uredi spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov.
Kmečke stanovske organizacije, Čebelarska zveza Slovenije in EKOCI civilna iniciativa so na predsednico Republike Natašo Pirc Musar in predsednika Vlade Roberta Goloba naslovile pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo otroci, mladostniki, bolniki in starejši zakonsko uredi spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov.
V Svetovalnici smo govorili o vse pogostejši uporabi energijskih pijač med mladostniki. Kako ta vpliva na zdravje in kaj pravijo raziskave, nam je povedala Nina Makuc iz Slovenske antidoping organizacije.
V Svetovalnici smo govorili o vse pogostejši uporabi energijskih pijač med mladostniki. Kako ta vpliva na zdravje in kaj pravijo raziskave, nam je povedala Nina Makuc iz Slovenske antidoping organizacije.
Govorili smo o mladostnikih, ki jim iz različnih razlogov ni uspelo dokončati srednje šole in so nekako obtičali v praznem teku. V iskanju zaposlitve, premagovanju izzivov in razreševanju osebnih stisk jim prihaja naproti pomoč programa PUM O + z mentorji. Kje, kako in koliko časa se vse skupaj odvija, je povedala vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek.
Govorili smo o mladostnikih, ki jim iz različnih razlogov ni uspelo dokončati srednje šole in so nekako obtičali v praznem teku. V iskanju zaposlitve, premagovanju izzivov in razreševanju osebnih stisk jim prihaja naproti pomoč programa PUM O + z mentorji. Kje, kako in koliko časa se vse skupaj odvija, je povedala vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.