Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Mag. Branko Cestnik je bil izjemoma gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj. Odločili smo se namreč, da mu damo besedo, ker je v nekaterih drugih medijih ni dobil, so pa o njegovem menda zavajajočem in nestrpnem tvitu o štirih fazah feminzma obilno poročali v medijih in na družbenih omrežjih, oglasil se je celo varuh človekovih pravic.
Mag. Branko Cestnik je bil izjemoma gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj. Odločili smo se namreč, da mu damo besedo, ker je v nekaterih drugih medijih ni dobil, so pa o njegovem menda zavajajočem in nestrpnem tvitu o štirih fazah feminzma obilno poročali v medijih in na družbenih omrežjih, oglasil se je celo varuh človekovih pravic.
Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ocenjuje, da je predlog novega zakona o medijih ustavno sporen ter v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Med ključnimi problematičnimi vidiki so na današnji novinarski konferenci spomnili na 34. člen, ki omogoča arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, 48. člen, ki posega v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin, kar zadeva edino nepridobitno radijsko postajo posebnega pomena v Sloveniji - Radio Ognjišče.
Na novinarski konferenci so sodelovali predsednik Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, tiskovni predsednik SŠK Gabriel Kavčič, direktor Družine Tone Rode, odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar in član omenjene koordinacije Martin Nahtigal.
Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ocenjuje, da je predlog novega zakona o medijih ustavno sporen ter v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Med ključnimi problematičnimi vidiki so na današnji novinarski konferenci spomnili na 34. člen, ki omogoča arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, 48. člen, ki posega v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin, kar zadeva edino nepridobitno radijsko postajo posebnega pomena v Sloveniji - Radio Ognjišče.
Na novinarski konferenci so sodelovali predsednik Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, tiskovni predsednik SŠK Gabriel Kavčič, direktor Družine Tone Rode, odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar in član omenjene koordinacije Martin Nahtigal.
Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ocenjuje, da je predlog novega zakona o medijih ustavno sporen ter v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Med ključnimi problematičnimi vidiki so na današnji novinarski konferenci spomnili na 34. člen, ki omogoča arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, 48. člen, ki posega v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin, kar zadeva edino nepridobitno radijsko postajo posebnega pomena v Sloveniji - Radio Ognjišče.
Na novinarski konferenci so sodelovali predsednik Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, tiskovni predsednik SŠK Gabriel Kavčič, direktor Družine Tone Rode, odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar in član omenjene koordinacije Martin Nahtigal.
Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ocenjuje, da je predlog novega zakona o medijih ustavno sporen ter v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Med ključnimi problematičnimi vidiki so na današnji novinarski konferenci spomnili na 34. člen, ki omogoča arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, 48. člen, ki posega v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin, kar zadeva edino nepridobitno radijsko postajo posebnega pomena v Sloveniji - Radio Ognjišče.
Na novinarski konferenci so sodelovali predsednik Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, tiskovni predsednik SŠK Gabriel Kavčič, direktor Družine Tone Rode, odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar in član omenjene koordinacije Martin Nahtigal.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.