Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.
Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.
V katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo jutri zvečer odprli razstavo “Boje upanja / Barve upanja / Farben der Hoffnung“. Z njimi se predstavlja madžarska sopranistka Kinga Horvath. Umetnosti je poklonila velik del svojega življenja. Njen mentor je bil Eti Dersib. Razstava bo v Veliki galeriji na ogled do 15. septembra. Konec meseca pa bodo v Mali galeriji tinjskega doma odprli razstavo „Človek v novih perspektivah“ Katarine Bartolj. Na Daljnem vzhodu poznajo umetnost origamija, kjer list papirja pregibajo in iz njega ustvarijo različne, tudi tridimenzionalne oblike. V osnovi pa je papir vendarle dvodimenzionalen. Umetnico je zanimalo, kako lahko ohrani vtis dveh dimenzij lista papirja, a ga hkrati oblikuje tako, da bo predstavljal povsem plastično formo. V Tinjah bo to poletje tudi glasbena delavnica za zborovske pevce in soliste ter Mojstrski tečaj petja z Bernardo in Marcosom Finkom.
V katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo jutri zvečer odprli razstavo “Boje upanja / Barve upanja / Farben der Hoffnung“. Z njimi se predstavlja madžarska sopranistka Kinga Horvath. Umetnosti je poklonila velik del svojega življenja. Njen mentor je bil Eti Dersib. Razstava bo v Veliki galeriji na ogled do 15. septembra. Konec meseca pa bodo v Mali galeriji tinjskega doma odprli razstavo „Človek v novih perspektivah“ Katarine Bartolj. Na Daljnem vzhodu poznajo umetnost origamija, kjer list papirja pregibajo in iz njega ustvarijo različne, tudi tridimenzionalne oblike. V osnovi pa je papir vendarle dvodimenzionalen. Umetnico je zanimalo, kako lahko ohrani vtis dveh dimenzij lista papirja, a ga hkrati oblikuje tako, da bo predstavljal povsem plastično formo. V Tinjah bo to poletje tudi glasbena delavnica za zborovske pevce in soliste ter Mojstrski tečaj petja z Bernardo in Marcosom Finkom.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.