Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki. Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu.
Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki. Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu.
Kako v družbi zmede in negotovosti prevzeti pobudo in odgovornost? O tem je tekla beseda v oddaji Pogovor o ... Naši gostje so bili predsednik prve osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Nejc Povirk iz Zavoda Živim, ki sta se udeležila mednarodne konference Zavezništva za odgovorno državljanstvo, pa tudi vodja Socialne akademije Matej Cepin, ki voditeljstvo vidi kot eno ključnih nalog današnjega človeka. Pogovarjali smo se o tem, kako poiskati odgovore na najaktualnejše izzive današnjega časa in krizo identitete, s katero se spopada zahodna kultura.
Kako v družbi zmede in negotovosti prevzeti pobudo in odgovornost? O tem je tekla beseda v oddaji Pogovor o ... Naši gostje so bili predsednik prve osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Nejc Povirk iz Zavoda Živim, ki sta se udeležila mednarodne konference Zavezništva za odgovorno državljanstvo, pa tudi vodja Socialne akademije Matej Cepin, ki voditeljstvo vidi kot eno ključnih nalog današnjega človeka. Pogovarjali smo se o tem, kako poiskati odgovore na najaktualnejše izzive današnjega časa in krizo identitete, s katero se spopada zahodna kultura.
Nekdanji evropski poslanec, prvi predsednik slovenske vlade ter ustanovitelj stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle ustanavlja društvo z imenom »Zavezništvo krščanskih demokratov«. V ta namen bo v ponedeljek podpisal tudi dogovor z SLS, ki mu bo dovolila uporabo imena SKD kot pravna naslednica in lastnica te znamke. Ustanovitelja novega društva je pred naš mikrofon za več pojasnil povabila Marjana Debevec.
Nekdanji evropski poslanec, prvi predsednik slovenske vlade ter ustanovitelj stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle ustanavlja društvo z imenom »Zavezništvo krščanskih demokratov«. V ta namen bo v ponedeljek podpisal tudi dogovor z SLS, ki mu bo dovolila uporabo imena SKD kot pravna naslednica in lastnica te znamke. Ustanovitelja novega društva je pred naš mikrofon za več pojasnil povabila Marjana Debevec.
Avtorica govori o sestavi komisije za spomenik osamosvojitvi, ki jo je Delova Suzana Kos razkrila 29. julija 20231. V komisiji so zanimiva imena, med njimi tudi Lojze Peterle in Anton Krkovič1. Avtorica se sprašuje, ali se bosta ob odkritju spomenika pobotala1.
Avtorica govori o sestavi komisije za spomenik osamosvojitvi, ki jo je Delova Suzana Kos razkrila 29. julija 20231. V komisiji so zanimiva imena, med njimi tudi Lojze Peterle in Anton Krkovič1. Avtorica se sprašuje, ali se bosta ob odkritju spomenika pobotala1.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve jutri popoldne pripravlja protestno zborovanje »Za Slovenijo in resnico«. Na Trgu republike v Ljubljani bodo protestirali proti ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in proti politiki, ki po njihovih besedah osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev. S predsednikom združenja Lojzetom Peterletom se je pogovarjal Rok Mihevc.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve jutri popoldne pripravlja protestno zborovanje »Za Slovenijo in resnico«. Na Trgu republike v Ljubljani bodo protestirali proti ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in proti politiki, ki po njihovih besedah osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev. S predsednikom združenja Lojzetom Peterletom se je pogovarjal Rok Mihevc.
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.
Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.