Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.
Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.
Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!
Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!
Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?
Cerkev v Evropi in tudi pri nas se sooča z upadanjem števila vernikov, mlačnostjo kristjanov, pa tudi z izzivi trenutnih razmer kot so vojna v Ukrajini, posledice pandemije, vdor ideologije LGBT in teorije spola. Kako lahko skupaj odgovarja na ta vprašanja in kakšen zgled lahko s tem da vsemu svetu, so se pogovarjali predstavniki krajevnih Cerkva na celinskem sinodalnem zasedanju v Pragi. V studio smo povabili štiri slovenske predstavnike, ki so spregovorili tudi o različnih polih v Cerkvi, kot so tisti bolj progresivistični in drugi bolj tradicionalistični ter kako skupaj ustvarjati eno samo Kristusovo Cerkev. V Evropi doživljamo tudi razlike med Vzhodom in Zahodom. Česa se lahko drug od drugega naučimo? Govorili pa so tudi o tem, kako v življenje Cerkve bolj vključiti mlade, ženske in ljudi z obrobja. Je lahko sinodalna pot, ki jo je začrtal papež Frančišek, pot prihodnosti Cerkve?
Avtorica opozarja na tih a močan vpliv LGBTQ+ agende naše vrtce in šole. Zlasti staršem priporoča budnost pri spremljanju učne snovi v vrtcih in šolah.
Avtorica opozarja na tih a močan vpliv LGBTQ+ agende naše vrtce in šole. Zlasti staršem priporoča budnost pri spremljanju učne snovi v vrtcih in šolah.
Tokratna oddaja Srečanja je bila namenjena ozaveščanju o ideologiji spola v slovenskem prostoru. Gosta sta bila mag. Mojca Belcl Magdič in dr. Gabriel Kavčič, ki sta spregovorila o osnovnih pojmih LGBTRQ+ in o tem, kako v praksi prepoznati vdor te ideologije v šole in druge ustanove.
Tokratna oddaja Srečanja je bila namenjena ozaveščanju o ideologiji spola v slovenskem prostoru. Gosta sta bila mag. Mojca Belcl Magdič in dr. Gabriel Kavčič, ki sta spregovorila o osnovnih pojmih LGBTRQ+ in o tem, kako v praksi prepoznati vdor te ideologije v šole in druge ustanove.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste ob 20.00 najprej slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška. Govoru je sledila molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki smo ga namenili za vse drage rajne. V Radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka. V tokratni oddaji nekaj več tudi o vidikih pastorale oseb LGBT+.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste ob 20.00 najprej slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška. Govoru je sledila molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki smo ga namenili za vse drage rajne. V Radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka. V tokratni oddaji nekaj več tudi o vidikih pastorale oseb LGBT+.
Kako pogosto so se šole v času epidemičnih ukrepov srečevale z nestrpnostjo staršev? Ali bodo učitelji lahko uveljavljali ugovor vesti ob zahtevah po podrejanju načelom LGBT ideologije? Kako je s pomanjkanjem kadrov v šolstvu in kakšna vprašanja se odpirajo ob brezplačnih kosilih za vse osnovnošolce? O tem smo govorili v oddaji Pogovor o. Z nami so bili: ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje v Velenju, Peter Rozman.
Kako pogosto so se šole v času epidemičnih ukrepov srečevale z nestrpnostjo staršev? Ali bodo učitelji lahko uveljavljali ugovor vesti ob zahtevah po podrejanju načelom LGBT ideologije? Kako je s pomanjkanjem kadrov v šolstvu in kakšna vprašanja se odpirajo ob brezplačnih kosilih za vse osnovnošolce? O tem smo govorili v oddaji Pogovor o. Z nami so bili: ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje v Velenju, Peter Rozman.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.