Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Ob 50 letnici skupin Najina pot, ki jih vodijo jezuiti, je v nedeljo vse zbrane v polnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani nagovoril tudi predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut.
Ob 50 letnici skupin Najina pot, ki jih vodijo jezuiti, je v nedeljo vse zbrane v polnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani nagovoril tudi predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut.
Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …
Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.