Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pred skorajda tridesetimi leti je Spomenka Hribar vpila ”Ustavite desnico!” T. i. revanšizem ponovno javno vidne ter prebujene desnice naj bi bil življenjska nevarnost za mlado slovensko demokracijo. Glavni očitek osamosvojitelju Jožetu Pučniku v prvi predsedniški kampanji naj bi bil nek namišljeni revanšizem (ki naj bi ga pomladni voditelj prinesel iz Nemčije, obregnili pa so se celo ob njegovo nemško ženo). A ko je v zadnjih tednih na plano izbruhnila maščevalnost nove Golobove vlade, ki želi kar najhitreje izvesti pravcato stalinistično čistko skupaj z nekakšnimi seznami, ki spominjajo na čase pred padcem Berlinskega zidu, o tokratni pravi nevarnosti revanšizma na glavnih medijih, ki krojijo slovensko javno mnenje, ne boste slišali ničesar.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …
V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …
Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?
Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?
Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.
Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.
Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče