Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
V Svetovalnici smo govorili o spremljanju umirajočih. Mnogi si želijo dočakati slovo na svojem domu, a pogosto svojci in drugi bližnji kljub vsem naporom nimajo dovolj znanja in moči za to. Z nami je bila v živo gostja z dolgoletnimi izkušnjami dela v Hospicu - s. Emanuela Žerdin.
V Svetovalnici smo govorili o spremljanju umirajočih. Mnogi si želijo dočakati slovo na svojem domu, a pogosto svojci in drugi bližnji kljub vsem naporom nimajo dovolj znanja in moči za to. Z nami je bila v živo gostja z dolgoletnimi izkušnjami dela v Hospicu - s. Emanuela Žerdin.
Smrt je v sodobni družbi tabu tema. Rajši govorimo o mladosti, zdravju, lepoti. Ob tem pa je človek, še posebej v času ostarelosti in bolezni, pogosto osamljen. Še več: pravimo da je osamljenost najhujša bolezen današnjega časa.
Na praznik Vseh svetih smo v oddajo Pogovor o povabili psihoterapevtko Bernardo Ložar in upokojeno medicinsko sestro Snježano Veber, ki je tudi delala v Hospicu. Obe sta imeli priložnost spremljati mnoge ljudi v času bolezni in njihovega odhoda v večnost. Vprašali ju bomo, kaj človek takrat najbolj potrebuje, pa tudi, kako biti blizu svojcem v času bolezni in umiranja.
Zanimalo nas bo, kaj se zgodi v zadnjem obdobju življenja in kakšne priložnosti takrat dobimo za ozdravitev naših medosebnih odnosov in ran iz preteklosti. Je to čas, da odpustimo?
Medtem, ko bi nekateri želeli uzakoniti smrt na zahtevo, se bomo pogovarjali o dragocenosti zadnjega obdobja življenja, pa tudi o pomenu duhovnosti.
Smrt je v sodobni družbi tabu tema. Rajši govorimo o mladosti, zdravju, lepoti. Ob tem pa je človek, še posebej v času ostarelosti in bolezni, pogosto osamljen. Še več: pravimo da je osamljenost najhujša bolezen današnjega časa.
Na praznik Vseh svetih smo v oddajo Pogovor o povabili psihoterapevtko Bernardo Ložar in upokojeno medicinsko sestro Snježano Veber, ki je tudi delala v Hospicu. Obe sta imeli priložnost spremljati mnoge ljudi v času bolezni in njihovega odhoda v večnost. Vprašali ju bomo, kaj človek takrat najbolj potrebuje, pa tudi, kako biti blizu svojcem v času bolezni in umiranja.
Zanimalo nas bo, kaj se zgodi v zadnjem obdobju življenja in kakšne priložnosti takrat dobimo za ozdravitev naših medosebnih odnosov in ran iz preteklosti. Je to čas, da odpustimo?
Medtem, ko bi nekateri želeli uzakoniti smrt na zahtevo, se bomo pogovarjali o dragocenosti zadnjega obdobja življenja, pa tudi o pomenu duhovnosti.
Namen akcije »Rad imam življenje!«, ki bo v letu 2023 izpeljana prvič, je z različnimi aktivnostmi spodbujati pozitiven pogled na življenje v starosti, ob bolezni in različnih omejitvah, ozaveščati širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujati laično in strokovno pomoč ter predlagati nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe ter podpore svojcem. Akcijo so predstavili Peter Tomažič iz Slovenske karitas, Renata J. Roban iz Slovenskega društva Hospic, Dane Kastelic iz Zveze paraplegikov, dr. Maja Ebert Moltara iz Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe – SZPHO ter ambasadorka Manca Košir, publicistka, kolumnistka in spremljevalka umirajočih ter tudi sam preizkušena v bolezni.
Namen akcije »Rad imam življenje!«, ki bo v letu 2023 izpeljana prvič, je z različnimi aktivnostmi spodbujati pozitiven pogled na življenje v starosti, ob bolezni in različnih omejitvah, ozaveščati širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujati laično in strokovno pomoč ter predlagati nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe ter podpore svojcem. Akcijo so predstavili Peter Tomažič iz Slovenske karitas, Renata J. Roban iz Slovenskega društva Hospic, Dane Kastelic iz Zveze paraplegikov, dr. Maja Ebert Moltara iz Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe – SZPHO ter ambasadorka Manca Košir, publicistka, kolumnistka in spremljevalka umirajočih ter tudi sam preizkušena v bolezni.
Je res tako preprosto predpisati smrtonosno učinkovino in jo zaužiti? O tem govori predlog zakona o prostovoljnem končanju življenju ali samomoru na zahtevo. Štirje strokovnjaki, ki se vsakodnevno srečujejo z umirajočimi, so na okrogli mizi v Dolskem sredi aprila letos povedali svoje izkušnje. Gostje večera so bili prof. dr. Pavel Poredoš, specialist interne medicine, msgr. Miro Šlibar, bolniški duhovnik, s. Emanuela Žerdin, sodelavka Hospica pri delu z umirajočimi, in mag. Bernarda Ložar, družinska terapevtka. Njihova razmišljanja ste lahko slišali v oddaji Srečanja.
Je res tako preprosto predpisati smrtonosno učinkovino in jo zaužiti? O tem govori predlog zakona o prostovoljnem končanju življenju ali samomoru na zahtevo. Štirje strokovnjaki, ki se vsakodnevno srečujejo z umirajočimi, so na okrogli mizi v Dolskem sredi aprila letos povedali svoje izkušnje. Gostje večera so bili prof. dr. Pavel Poredoš, specialist interne medicine, msgr. Miro Šlibar, bolniški duhovnik, s. Emanuela Žerdin, sodelavka Hospica pri delu z umirajočimi, in mag. Bernarda Ložar, družinska terapevtka. Njihova razmišljanja ste lahko slišali v oddaji Srečanja.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče