V preteklih mesecih je bilo sanairanih veliko cest, mostov, pa tudi vodotokov, za katere se je v zadnjem obdobju izkazalo, da uspejo odvajati tudi ve·je koli·ne voda ob obilnej·ih padavinah, je poudaril vodja vladne slu·be za obnovo po poplavah Bo·tjan ·efic. Dejal je, da glavno delo ·ele prihaja, saj se s prihodnjim letom za·ne sanadija domov in nadomestna gradnja ter dogoro·nej·i ukrepi za izbolj·anje varnosti pred naravnimi nesre·ami.
V preteklih mesecih je bilo sanairanih veliko cest, mostov, pa tudi vodotokov, za katere se je v zadnjem obdobju izkazalo, da uspejo odvajati tudi ve·je koli·ne voda ob obilnej·ih padavinah, je poudaril vodja vladne slu·be za obnovo po poplavah Bo·tjan ·efic. Dejal je, da glavno delo ·ele prihaja, saj se s prihodnjim letom za·ne sanadija domov in nadomestna gradnja ter dogoro·nej·i ukrepi za izbolj·anje varnosti pred naravnimi nesre·ami.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki je obiskala Afriko in na lastne oči videla, kaj vse se je v preteklem letu uredilo z zato namenjenimi sredstvi. Vodna infrastruktura, gradnja novih šol in porodnišnic pa tudi center za opismenjevanje starejših. Vse to so projekti, ki jih s svojimi darovi omogočajo tudi slovenski dobrotniki. Letos bo pomoč segala tudi v Zambijo in Kenijo, pa na Madagaskar, kjer bodo zgradili šolo, saj so to srčne želje domačinov. Tako bodo imeli možnost za boljše življenje in lepšo prihodnost.
V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki je obiskala Afriko in na lastne oči videla, kaj vse se je v preteklem letu uredilo z zato namenjenimi sredstvi. Vodna infrastruktura, gradnja novih šol in porodnišnic pa tudi center za opismenjevanje starejših. Vse to so projekti, ki jih s svojimi darovi omogočajo tudi slovenski dobrotniki. Letos bo pomoč segala tudi v Zambijo in Kenijo, pa na Madagaskar, kjer bodo zgradili šolo, saj so to srčne želje domačinov. Tako bodo imeli možnost za boljše življenje in lepšo prihodnost.
Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.
Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.
V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.
V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče