Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.
Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.
V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?
Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?
V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.
V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče