O klasiki drugače

VEČ ...|4. 7. 2021
Skladatelj Jospi Klemenčič in Festival Europa Cantat

Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.

Skladatelj Jospi Klemenčič in Festival Europa Cantat

Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Skladatelj Jospi Klemenčič in Festival Europa Cantat

Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.

VEČ ...|4. 7. 2021
Skladatelj Jospi Klemenčič in Festival Europa Cantat

Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|6. 6. 2021
Pesemi posvečene Jezusovemu srcu in Slovenki oktet

Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.

Pesemi posvečene Jezusovemu srcu in Slovenki oktet

Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Pesemi posvečene Jezusovemu srcu in Slovenki oktet

Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.

VEČ ...|6. 6. 2021
Pesemi posvečene Jezusovemu srcu in Slovenki oktet

Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|30. 5. 2021
Pesmi Gregorja Riharja in nova plošča Slovesnkega okteta

Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.

Pesmi Gregorja Riharja in nova plošča Slovesnkega okteta

Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Pesmi Gregorja Riharja in nova plošča Slovesnkega okteta

Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.

VEČ ...|30. 5. 2021
Pesmi Gregorja Riharja in nova plošča Slovesnkega okteta

Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 5. 2021
Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

VEČ ...|9. 5. 2021
Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 5. 2021
Marijin mesec maj ter Slovenski oktet in Kaktus

Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.

Marijin mesec maj ter Slovenski oktet in Kaktus

Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Marijin mesec maj ter Slovenski oktet in Kaktus

Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.

VEČ ...|2. 5. 2021
Marijin mesec maj ter Slovenski oktet in Kaktus

Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 4. 2021
Velikonočne pesmi in projekt Vseslovensko petje s srci

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.

Velikonočne pesmi in projekt Vseslovensko petje s srci

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Velikonočne pesmi in projekt Vseslovensko petje s srci

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.

VEČ ...|18. 4. 2021
Velikonočne pesmi in projekt Vseslovensko petje s srci

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|11. 4. 2021
Velikonočne pesmi in Vokalna skupina Domen

Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.

Velikonočne pesmi in Vokalna skupina Domen

Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.

glasbaklasika

O klasiki drugače

Velikonočne pesmi in Vokalna skupina Domen

Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.

VEČ ...|11. 4. 2021
Velikonočne pesmi in Vokalna skupina Domen

Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

glasbaklasika

O klasiki drugače

VEČ ...|4. 4. 2021
Velikonočne pesmi in vesela aleluja

Tokratna oddaja O klasiki drugače bo seveda dnevu primerna. Dobre pol ure bomo v vaše domove prinašali velikonočne pesmi in veselo alelujo.

Velikonočne pesmi in vesela aleluja

Tokratna oddaja O klasiki drugače bo seveda dnevu primerna. Dobre pol ure bomo v vaše domove prinašali velikonočne pesmi in veselo alelujo.

duhovnostglasba

O klasiki drugače

Velikonočne pesmi in vesela aleluja

Tokratna oddaja O klasiki drugače bo seveda dnevu primerna. Dobre pol ure bomo v vaše domove prinašali velikonočne pesmi in veselo alelujo.

VEČ ...|4. 4. 2021
Velikonočne pesmi in vesela aleluja

Tokratna oddaja O klasiki drugače bo seveda dnevu primerna. Dobre pol ure bomo v vaše domove prinašali velikonočne pesmi in veselo alelujo.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasba

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2024
Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

svetovanje