Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.
Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.
Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.
Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.
Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.
Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.
V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.
V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.
Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.
Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.
V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.
V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.
Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.
Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.