Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.
Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.
Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.
Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.
Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.
Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.
V javnosti še vedno odmeva napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, družbena polarizacija pa je že v preteklosti spodbudila več podobnih napadov. O tem, vlogi politike ter medijev pri soočenju z nasiljem, je za naš radio spregovoril psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik.
V javnosti še vedno odmeva napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, družbena polarizacija pa je že v preteklosti spodbudila več podobnih napadov. O tem, vlogi politike ter medijev pri soočenju z nasiljem, je za naš radio spregovoril psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče