Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 10. 2023
Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Zakladi naše dediščine

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

VEČ ...|31. 10. 2023
Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Nataša Ličen

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 10. 2023
Utrip dneva dne 12. 10.

  • Izraelska vojska pripravljena na kopensko ofenzivo na območje Gaze.
  • Občine doslej za povračilo intervencijskih stroškov vložile zahtevke v višini 73 milijonov evrov, a številne še brez povrnjenih stroškov intervencije.
  • Dolenjski župani razočarani nad zavrnitvijo predlogov za reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Zdaj je na vrsti vlada, pravijo.
  • Predlog sprememb proračuna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritike zaradi zmanjševanja sredstev predvsem iz opozicije.
  • Vodja vatikanskega dikasterija za komunikacije: Sinoda poteka brez elementov delitve na dva pola.
  • Jutri v Ljubljani prva javna molitev rožnega venca fantov in mož
  • Teden za življenje: Vsak od nas je dar, in darov ne uničujemo.
  • Šport: Slovenske rokometašice z visoko razliko premagale Latvijke na prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, več oblačnosti bo le na zahodu.

Utrip dneva dne 12. 10.

  • Izraelska vojska pripravljena na kopensko ofenzivo na območje Gaze.
  • Občine doslej za povračilo intervencijskih stroškov vložile zahtevke v višini 73 milijonov evrov, a številne še brez povrnjenih stroškov intervencije.
  • Dolenjski župani razočarani nad zavrnitvijo predlogov za reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Zdaj je na vrsti vlada, pravijo.
  • Predlog sprememb proračuna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritike zaradi zmanjševanja sredstev predvsem iz opozicije.
  • Vodja vatikanskega dikasterija za komunikacije: Sinoda poteka brez elementov delitve na dva pola.
  • Jutri v Ljubljani prva javna molitev rožnega venca fantov in mož
  • Teden za življenje: Vsak od nas je dar, in darov ne uničujemo.
  • Šport: Slovenske rokometašice z visoko razliko premagale Latvijke na prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, več oblačnosti bo le na zahodu.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 12. 10.
  • Izraelska vojska pripravljena na kopensko ofenzivo na območje Gaze.
  • Občine doslej za povračilo intervencijskih stroškov vložile zahtevke v višini 73 milijonov evrov, a številne še brez povrnjenih stroškov intervencije.
  • Dolenjski župani razočarani nad zavrnitvijo predlogov za reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Zdaj je na vrsti vlada, pravijo.
  • Predlog sprememb proračuna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritike zaradi zmanjševanja sredstev predvsem iz opozicije.
  • Vodja vatikanskega dikasterija za komunikacije: Sinoda poteka brez elementov delitve na dva pola.
  • Jutri v Ljubljani prva javna molitev rožnega venca fantov in mož
  • Teden za življenje: Vsak od nas je dar, in darov ne uničujemo.
  • Šport: Slovenske rokometašice z visoko razliko premagale Latvijke na prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, več oblačnosti bo le na zahodu.
VEČ ...|12. 10. 2023
Utrip dneva dne 12. 10.
  • Izraelska vojska pripravljena na kopensko ofenzivo na območje Gaze.
  • Občine doslej za povračilo intervencijskih stroškov vložile zahtevke v višini 73 milijonov evrov, a številne še brez povrnjenih stroškov intervencije.
  • Dolenjski župani razočarani nad zavrnitvijo predlogov za reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Zdaj je na vrsti vlada, pravijo.
  • Predlog sprememb proračuna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritike zaradi zmanjševanja sredstev predvsem iz opozicije.
  • Vodja vatikanskega dikasterija za komunikacije: Sinoda poteka brez elementov delitve na dva pola.
  • Jutri v Ljubljani prva javna molitev rožnega venca fantov in mož
  • Teden za življenje: Vsak od nas je dar, in darov ne uničujemo.
  • Šport: Slovenske rokometašice z visoko razliko premagale Latvijke na prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, več oblačnosti bo le na zahodu.

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|7. 10. 2023
Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Naš gost

Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

VEČ ...|7. 10. 2023
Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Matjaž Merljak

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 6. 2023
Utrip dneva dne 26. 6.

  • SDS bo zaradi vse slabših razmer v zdravstvu še ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Bešiča Loredana.
  • Premier Golob na seji Državnega zbora: Sredstva je treba nameniti odpravi tistih čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo.
  • Pahor na prireditvi Domovina praznuje delitve med nami označil za strup; sobotna državna proslava po mnenju Meršeta bolj podobna podnebnemu aktivizmu.
  • Nekdanji načelnik Generalštaba po uporu Wagnerjevih borcev v Rusiji: Država bi lahko celo razpadla.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo s plohami in nevihtami.
  • V SAZU protestirajo zaradi črtanja Borisa Pahorja s seznama avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
  • Grški premier Micotakis ob začetku mandata napovedal velike reforme.
  • ŠPORT: Pogačar državni prvak v cestnem kolesarstvu.

Utrip dneva dne 26. 6.

  • SDS bo zaradi vse slabših razmer v zdravstvu še ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Bešiča Loredana.
  • Premier Golob na seji Državnega zbora: Sredstva je treba nameniti odpravi tistih čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo.
  • Pahor na prireditvi Domovina praznuje delitve med nami označil za strup; sobotna državna proslava po mnenju Meršeta bolj podobna podnebnemu aktivizmu.
  • Nekdanji načelnik Generalštaba po uporu Wagnerjevih borcev v Rusiji: Država bi lahko celo razpadla.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo s plohami in nevihtami.
  • V SAZU protestirajo zaradi črtanja Borisa Pahorja s seznama avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
  • Grški premier Micotakis ob začetku mandata napovedal velike reforme.
  • ŠPORT: Pogačar državni prvak v cestnem kolesarstvu.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 6.
  • SDS bo zaradi vse slabših razmer v zdravstvu še ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Bešiča Loredana.
  • Premier Golob na seji Državnega zbora: Sredstva je treba nameniti odpravi tistih čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo.
  • Pahor na prireditvi Domovina praznuje delitve med nami označil za strup; sobotna državna proslava po mnenju Meršeta bolj podobna podnebnemu aktivizmu.
  • Nekdanji načelnik Generalštaba po uporu Wagnerjevih borcev v Rusiji: Država bi lahko celo razpadla.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo s plohami in nevihtami.
  • V SAZU protestirajo zaradi črtanja Borisa Pahorja s seznama avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
  • Grški premier Micotakis ob začetku mandata napovedal velike reforme.
  • ŠPORT: Pogačar državni prvak v cestnem kolesarstvu.
VEČ ...|26. 6. 2023
Utrip dneva dne 26. 6.
  • SDS bo zaradi vse slabših razmer v zdravstvu še ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Bešiča Loredana.
  • Premier Golob na seji Državnega zbora: Sredstva je treba nameniti odpravi tistih čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo.
  • Pahor na prireditvi Domovina praznuje delitve med nami označil za strup; sobotna državna proslava po mnenju Meršeta bolj podobna podnebnemu aktivizmu.
  • Nekdanji načelnik Generalštaba po uporu Wagnerjevih borcev v Rusiji: Država bi lahko celo razpadla.
  • Vreme: Jutri bo spremenljivo s plohami in nevihtami.
  • V SAZU protestirajo zaradi črtanja Borisa Pahorja s seznama avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
  • Grški premier Micotakis ob začetku mandata napovedal velike reforme.
  • ŠPORT: Pogačar državni prvak v cestnem kolesarstvu.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 5. 2023
Utrip dneva dne 17. 5.

  • Deževje sprožilo zemeljske plazove; najhuje v občini Šentilj, kjer je ogroženih vsaj 12 hiš.
  • Vlada med spominsko slovesnostjo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ogrin, Janša in Maver ogorčeni nad potezami leve politike, ki poglabljajo delitve.
  • Predsednik SLS Balažic: vlada naj v iskanju dialoga s kmeti stopi korak nazaj.
  • Predsednica Pirc Musar v Svetu Evrope obsodila rusko agresijo na Ukrajino.
  • Poslance in poslanke v Evropski parlament bomo volili od 6. do 9. junija 2024.
  • Sodnika Zobec: gradnja kanala C0 je primer popolnega pravnega razsula in kaosa.
  • Letošnji mednarodni dan boja proti homofobiji s poudarkom o sobivanju v raznolikosti.
  • Šport: Nogometaši Interja prvi finalisti lige prvakov. Za drugo mesto danes City in Real.
  • Vreme: Danes še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Jutri večinoma suho.

Utrip dneva dne 17. 5.

  • Deževje sprožilo zemeljske plazove; najhuje v občini Šentilj, kjer je ogroženih vsaj 12 hiš.
  • Vlada med spominsko slovesnostjo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ogrin, Janša in Maver ogorčeni nad potezami leve politike, ki poglabljajo delitve.
  • Predsednik SLS Balažic: vlada naj v iskanju dialoga s kmeti stopi korak nazaj.
  • Predsednica Pirc Musar v Svetu Evrope obsodila rusko agresijo na Ukrajino.
  • Poslance in poslanke v Evropski parlament bomo volili od 6. do 9. junija 2024.
  • Sodnika Zobec: gradnja kanala C0 je primer popolnega pravnega razsula in kaosa.
  • Letošnji mednarodni dan boja proti homofobiji s poudarkom o sobivanju v raznolikosti.
  • Šport: Nogometaši Interja prvi finalisti lige prvakov. Za drugo mesto danes City in Real.
  • Vreme: Danes še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Jutri večinoma suho.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 5.
  • Deževje sprožilo zemeljske plazove; najhuje v občini Šentilj, kjer je ogroženih vsaj 12 hiš.
  • Vlada med spominsko slovesnostjo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ogrin, Janša in Maver ogorčeni nad potezami leve politike, ki poglabljajo delitve.
  • Predsednik SLS Balažic: vlada naj v iskanju dialoga s kmeti stopi korak nazaj.
  • Predsednica Pirc Musar v Svetu Evrope obsodila rusko agresijo na Ukrajino.
  • Poslance in poslanke v Evropski parlament bomo volili od 6. do 9. junija 2024.
  • Sodnika Zobec: gradnja kanala C0 je primer popolnega pravnega razsula in kaosa.
  • Letošnji mednarodni dan boja proti homofobiji s poudarkom o sobivanju v raznolikosti.
  • Šport: Nogometaši Interja prvi finalisti lige prvakov. Za drugo mesto danes City in Real.
  • Vreme: Danes še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Jutri večinoma suho.
VEČ ...|17. 5. 2023
Utrip dneva dne 17. 5.
  • Deževje sprožilo zemeljske plazove; najhuje v občini Šentilj, kjer je ogroženih vsaj 12 hiš.
  • Vlada med spominsko slovesnostjo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ogrin, Janša in Maver ogorčeni nad potezami leve politike, ki poglabljajo delitve.
  • Predsednik SLS Balažic: vlada naj v iskanju dialoga s kmeti stopi korak nazaj.
  • Predsednica Pirc Musar v Svetu Evrope obsodila rusko agresijo na Ukrajino.
  • Poslance in poslanke v Evropski parlament bomo volili od 6. do 9. junija 2024.
  • Sodnika Zobec: gradnja kanala C0 je primer popolnega pravnega razsula in kaosa.
  • Letošnji mednarodni dan boja proti homofobiji s poudarkom o sobivanju v raznolikosti.
  • Šport: Nogometaši Interja prvi finalisti lige prvakov. Za drugo mesto danes City in Real.
  • Vreme: Danes še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Jutri večinoma suho.

Radio Ognjišče

infonovice

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 3. 2023
Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

edinostskupnostsodelovanje

Življenje išče pot

Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

VEČ ...|29. 3. 2023
Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

s. Meta Potočnik

edinostskupnostsodelovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 10. 2022
Psiholog Kristijan Musek Lešnik: Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne

V javnosti še vedno odmeva napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, družbena polarizacija pa je že v preteklosti spodbudila več podobnih napadov. O tem, vlogi politike ter medijev pri soočenju z nasiljem, je za naš radio spregovoril psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik.

Psiholog Kristijan Musek Lešnik: Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne

V javnosti še vedno odmeva napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, družbena polarizacija pa je že v preteklosti spodbudila več podobnih napadov. O tem, vlogi politike ter medijev pri soočenju z nasiljem, je za naš radio spregovoril psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik.

info

Informativni prispevki

Psiholog Kristijan Musek Lešnik: Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne

V javnosti še vedno odmeva napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, družbena polarizacija pa je že v preteklosti spodbudila več podobnih napadov. O tem, vlogi politike ter medijev pri soočenju z nasiljem, je za naš radio spregovoril psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik.

VEČ ...|27. 10. 2022
Psiholog Kristijan Musek Lešnik: Delitve, ki spodbujajo nasilje, so za družbo neproduktivne

V javnosti še vedno odmeva napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, družbena polarizacija pa je že v preteklosti spodbudila več podobnih napadov. O tem, vlogi politike ter medijev pri soočenju z nasiljem, je za naš radio spregovoril psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik.

Radio Ognjišče

info

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 10. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 10.

  • Papež daroval mašo ob 60. obletnici začetka koncila: Preseči moramo delitve med nami.
  • Ali se zavedamo česa si sploh želimo?
  • V Ljubljani in Kopru sveti maši ob začetku študijskega leta.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 10.

  • Papež daroval mašo ob 60. obletnici začetka koncila: Preseči moramo delitve med nami.
  • Ali se zavedamo česa si sploh želimo?
  • V Ljubljani in Kopru sveti maši ob začetku študijskega leta.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 10.
  • Papež daroval mašo ob 60. obletnici začetka koncila: Preseči moramo delitve med nami.
  • Ali se zavedamo česa si sploh želimo?
  • V Ljubljani in Kopru sveti maši ob začetku študijskega leta.
VEČ ...|12. 10. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 10.
  • Papež daroval mašo ob 60. obletnici začetka koncila: Preseči moramo delitve med nami.
  • Ali se zavedamo česa si sploh želimo?
  • V Ljubljani in Kopru sveti maši ob začetku študijskega leta.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2024
Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|20. 4. 2024
Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 4. 2024
Sejem knjig, zgodba o revnem mlinarju

Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado. 

Sejem knjig, zgodba o revnem mlinarju

Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Cestitke

VEČ ...|20. 4. 2024
Čestitke 20. april 2024

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 20. april 2024

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče