Nakup avtomobila

V tokratni oddaji smo spregovorili o nakupu avtomobila. Kako si je trg opomogel po covidnem obdobju in težavah z dobavami, kako varen je nakup avta iz tujine, kam se obrniti po pomoč, kako je z davki? O tem tokrat z gostom Markom Ferlinom, ki se s tem poklicno ukvarja.

Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

Kakšne so zahteve slovenskih kmetov?

Na Trgu republike pred državnim zborom je bila novinarska konferenca Sindikata kmetov Slovenije pred opozorilnim protestom slovenskih kmetov. Ti se bodo ob 13. uri s traktorji zbrali na več kot 20-ih lokacijah po državi, kjer bodo prebrali zahteve, ki so predvsem okoljske narave. Kot je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved kmetom poleg okoljskih zahtev pretijo novi davki, pereča so cenovna neskladja, težave so tudi z zvermi.

Profesor Holcman o zaračunavanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča župnijam

Potem ko je Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2020 izdalo priporočila občinam, naj župnijam zaračunajo nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča, je završalo. Koliko občin se je za to že odločilo, ni jasno, med prvimi pa sta Postojna in Ilirska Bistrica. Tamkajšnji župniji sta že podali pritožbi na Ministrstvo za finance. Slovenska škofovska konferenca se z zadevo že ukvarja, mi pa smo za komentar zaprosili profesorja cerkvenega prava na Mariborski univerzi dr. Boruta Holcmana.

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

Utrip dneva dne 11. 1.

• Tik pred iztekom mandata je umrl predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Po mnenju mnogih je bil iskren in strasten Evropejec.
• V Sloveniji prvič več kot pet tisoč okužb dnevno, priprave na nove cepilne dneve v polnem zagonu.
• Med dosežki slovenskega predsedovanja tudi dogovor o digitalnih storitvah in pravilih za največje tehnološke velikane.
• Pahor s poslanskimi skupinami o kandidatih za viceguvernerja Banke Slovenije.
• Na pogovoru NSi o mladih v ospredju stanovanja, plače, davki in družinska politika.
• Se bo Kazahstan vrnil v čas Sovjetske zveze ali pa bo z novim vodstvom poskušal nadaljevati po poti demokratizacije?
• ŠPORT: Slovenski kolesar Pogačar dobro pripravljen na začetek sezone.
• Vreme: Tudi jutri pretežno jasno in vetrovno.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.