Prvo soboto v septembru smo bili povabljeni v Borovnico, na koncert ljudskih pesmi in viž v izvedbi Tamburašev iz Borovnice in Tamburašev KUD Beltinci. Odlomke s prireditve, ki je bila dobrodelne narave in jo je povezovala Lucija Leben, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Prvo soboto v septembru smo bili povabljeni v Borovnico, na koncert ljudskih pesmi in viž v izvedbi Tamburašev iz Borovnice in Tamburašev KUD Beltinci. Odlomke s prireditve, ki je bila dobrodelne narave in jo je povezovala Lucija Leben, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Iztekel se je 51. mednarodni folklorni festival v Beltincih. V kraju letos obeležujejo 100 let tamburaštva in otvoritveni večer, 20. julija je bil posvečen tamburašem. Obeležili so ga z nastopi Tamburašev KUD Beltinci, mlajše skupine Beltinskih tamburašev, pevci Beltinskih tamburašev in gosti – Tamburaši iz Borovnice. Odlomke s koncerta smo predvajali v oddaji o ljudski glasbi.
Iztekel se je 51. mednarodni folklorni festival v Beltincih. V kraju letos obeležujejo 100 let tamburaštva in otvoritveni večer, 20. julija je bil posvečen tamburašem. Obeležili so ga z nastopi Tamburašev KUD Beltinci, mlajše skupine Beltinskih tamburašev, pevci Beltinskih tamburašev in gosti – Tamburaši iz Borovnice. Odlomke s koncerta smo predvajali v oddaji o ljudski glasbi.
Četrto današnje presenečenje je Matjaž Merljak pripravil v Borovnici.
Četrto današnje presenečenje je Matjaž Merljak pripravil v Borovnici.
Sok se lahko naredi preko sokovnika, z vodo ga razredčimo, dodamo sladkor, ko pride komaj do vrenja, ga nalijemo v vroče steklenice. Za marmelado damo v posodo vodo in prebrane borovnice, posladkamo, pogosto mešamo in na koncu naložimo v kozarčke. Borovnice lahko zmrznemo na pekaču, ki smo ga prekrili z folijo in tako jih uporabimo za različne jedi.
Sok se lahko naredi preko sokovnika, z vodo ga razredčimo, dodamo sladkor, ko pride komaj do vrenja, ga nalijemo v vroče steklenice. Za marmelado damo v posodo vodo in prebrane borovnice, posladkamo, pogosto mešamo in na koncu naložimo v kozarčke. Borovnice lahko zmrznemo na pekaču, ki smo ga prekrili z folijo in tako jih uporabimo za različne jedi.
To se zgodi, če k skutinemu nadevu dodamo borovnice ali jagode iz skrinje, maline, breskve, grozdje pa so dobri v teh primerih. Pečemo pri 190 stopinjah do 45 minut.
To se zgodi, če k skutinemu nadevu dodamo borovnice ali jagode iz skrinje, maline, breskve, grozdje pa so dobri v teh primerih. Pečemo pri 190 stopinjah do 45 minut.
S svežim sadjem se lahko naredi sadna pogača. Naredi se podobno kot marmorni kolač. Pripravimo testo in ga zlijemo na pekač in po njem posujemo sveže sadje.
Naredimo lahko okusen zavitek. Po testu tanko potresemo skutin namaz, po katerem potresemo borovnice.
S svežim sadjem se lahko naredi sadna pogača. Naredi se podobno kot marmorni kolač. Pripravimo testo in ga zlijemo na pekač in po njem posujemo sveže sadje.
Naredimo lahko okusen zavitek. Po testu tanko potresemo skutin namaz, po katerem potresemo borovnice.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili tretjemu delu pričevanja Stanislava Novačana iz Borovnice, ki je po vojni, kot učitelj služboval v najbolj zahodni slovenski vasi, v Robidišču pri Briginju. Leta 1949 sta ga obiskala dva udbovca in ga povabila k sodelovanju s tajno policijo. Ker tega ni sprejel, so ga zaprli.
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili tretjemu delu pričevanja Stanislava Novačana iz Borovnice, ki je po vojni, kot učitelj služboval v najbolj zahodni slovenski vasi, v Robidišču pri Briginju. Leta 1949 sta ga obiskala dva udbovca in ga povabila k sodelovanju s tajno policijo. Ker tega ni sprejel, so ga zaprli.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče