Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Ali lahko obvladamo demenco?

Spregovorili smo o kronični napredujoči bolezni možganov. Demenca ni del normalnega staranja, vendar je možnost, da zbolimo s starostjo vse večja. Prav tako iz leta v leto narašča število obolelih - tudi v Sloveniji. Z nami je bila predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.

Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Kako so bolniki z redkimi boleznimi obravnavani danes in kaj jih čaka v prihodnosti?

Poznamo kar 8.000 redkih bolezni. Vsem oblikam v tej veliki skupini različnih bolezenskih stanj je skupno, da so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto življenje ogrožajoče. Kaj za bolnika danes pomeni imeti od redkih bolezni in kako jih bodo lahko zdravili v prihodnosti? V Svetovalnici je bil z nami predsednik Združenja za redke bolezni Jože Faganel.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Sladice za sladkorne bolnike

Poslušalka Nada iz Radovljice je z nami delila ta recept: Sladkorno bolezen imam že šestdeset let oz. malo manj in se ves čas trudim, da si izboljšam nivo sladkorja v krvi in izbiram recepte, kjer jih pač dobim. Obstaja veliko kuharic in jih ne kupujem, saj izbiram recepte, kot so v navadnih kuharicah. Vedeti moramo, da moko nadomeščamo z integralno moko tip 850 ali tip 1100 ali ajdovo ali riževo ali celo čeči moko oz. bulgur in naj ne naštevam, ker jih je zelo veliko zadnje čase. Sladkor nadomestimo s sladkorjem eritritol, huksol, stevia, natren in podobno. Za piškote pa vzamemo maslo ali margarino in ne kompliciramo preveč. S svojo domišljijo bomo ustvarili najboljše ... Zadnje čase se pripravlja torte z mandljevim biskvitom, sama pa naredim piškote iz mandljeve moke  in dodajam po občutku vse ostalo. 

Tabu tema v sodobni družbi

Smrt je v sodobni družbi tabu tema. Rajši govorimo o mladosti, zdravju, lepoti. Ob tem pa je človek, še posebej v času ostarelosti in bolezni, pogosto osamljen. Še več: pravimo da je osamljenost najhujša bolezen današnjega časa.

Na praznik Vseh svetih smo v oddajo Pogovor o povabili psihoterapevtko Bernardo Ložar in upokojeno medicinsko sestro Snježano Veber, ki je tudi delala v Hospicu. Obe sta imeli priložnost spremljati mnoge ljudi v času bolezni in njihovega odhoda v večnost. Vprašali ju bomo, kaj človek takrat najbolj potrebuje, pa tudi, kako biti blizu svojcem v času bolezni in umiranja.
Zanimalo nas bo, kaj se zgodi v zadnjem obdobju življenja in kakšne priložnosti takrat dobimo za ozdravitev naših medosebnih odnosov in ran iz preteklosti. Je to čas, da odpustimo?
Medtem, ko bi nekateri želeli uzakoniti smrt na zahtevo, se bomo pogovarjali o dragocenosti zadnjega obdobja življenja, pa tudi o pomenu duhovnosti.