Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2024
Predavatelj dr. Faris Kočan o napredku BiH na poti v EU

Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede. 

Predavatelj dr. Faris Kočan o napredku BiH na poti v EU

Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede. 

infodružbapolitika

Informativni prispevki

Predavatelj dr. Faris Kočan o napredku BiH na poti v EU

Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede. 

VEČ ...|13. 3. 2024
Predavatelj dr. Faris Kočan o napredku BiH na poti v EU

Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede. 

Nika Mandelj

infodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Informativni prispevki

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Alen Salihović

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 10. 2022
Utrip dneva dne 3. 10.

  • Še danes možen umik soglasja h kandidaturi za predsednika; po odstopu Bezenška v tekmi ostaja sedem kandidatov.
  • Po dveh covidnih letih se 75 tisoč študentk in študentov sproščeno vrača v predavalnice in laboratorije.
  • Sodišče General Electric kaznovalo s 23 milijoni evrov za preplačilo v Teš 6.
  • Nobelova nagrada za medicino za odkritje v zvezi z evolucijo človeka.
  • Volitve v BiH: Za predsednika Republike Srbske naj bi bil izvoljen Milorad Dodik.
  • Začeli smo Teden za življenje z geslom: Ne zavrzi življenja!
  • Na Slovenski matici simpozij o Pučniku in njegovi umeščenosti v slovenski kolektivni spomin.
  • Začel se je Teden otroka, ki vabi k sodelovanju in prijateljstvu.
  • ŠPORT: Mohorič po drugem mestu na zadnji etapi slavil na kolesarski dirki po Hrvaški.
  • VREME: Danes in jutri bo sočno z nekaj oblačnosti in temperaturami do 24 stopinj C.

Utrip dneva dne 3. 10.

  • Še danes možen umik soglasja h kandidaturi za predsednika; po odstopu Bezenška v tekmi ostaja sedem kandidatov.
  • Po dveh covidnih letih se 75 tisoč študentk in študentov sproščeno vrača v predavalnice in laboratorije.
  • Sodišče General Electric kaznovalo s 23 milijoni evrov za preplačilo v Teš 6.
  • Nobelova nagrada za medicino za odkritje v zvezi z evolucijo človeka.
  • Volitve v BiH: Za predsednika Republike Srbske naj bi bil izvoljen Milorad Dodik.
  • Začeli smo Teden za življenje z geslom: Ne zavrzi življenja!
  • Na Slovenski matici simpozij o Pučniku in njegovi umeščenosti v slovenski kolektivni spomin.
  • Začel se je Teden otroka, ki vabi k sodelovanju in prijateljstvu.
  • ŠPORT: Mohorič po drugem mestu na zadnji etapi slavil na kolesarski dirki po Hrvaški.
  • VREME: Danes in jutri bo sočno z nekaj oblačnosti in temperaturami do 24 stopinj C.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 3. 10.
  • Še danes možen umik soglasja h kandidaturi za predsednika; po odstopu Bezenška v tekmi ostaja sedem kandidatov.
  • Po dveh covidnih letih se 75 tisoč študentk in študentov sproščeno vrača v predavalnice in laboratorije.
  • Sodišče General Electric kaznovalo s 23 milijoni evrov za preplačilo v Teš 6.
  • Nobelova nagrada za medicino za odkritje v zvezi z evolucijo človeka.
  • Volitve v BiH: Za predsednika Republike Srbske naj bi bil izvoljen Milorad Dodik.
  • Začeli smo Teden za življenje z geslom: Ne zavrzi življenja!
  • Na Slovenski matici simpozij o Pučniku in njegovi umeščenosti v slovenski kolektivni spomin.
  • Začel se je Teden otroka, ki vabi k sodelovanju in prijateljstvu.
  • ŠPORT: Mohorič po drugem mestu na zadnji etapi slavil na kolesarski dirki po Hrvaški.
  • VREME: Danes in jutri bo sočno z nekaj oblačnosti in temperaturami do 24 stopinj C.
VEČ ...|3. 10. 2022
Utrip dneva dne 3. 10.
  • Še danes možen umik soglasja h kandidaturi za predsednika; po odstopu Bezenška v tekmi ostaja sedem kandidatov.
  • Po dveh covidnih letih se 75 tisoč študentk in študentov sproščeno vrača v predavalnice in laboratorije.
  • Sodišče General Electric kaznovalo s 23 milijoni evrov za preplačilo v Teš 6.
  • Nobelova nagrada za medicino za odkritje v zvezi z evolucijo človeka.
  • Volitve v BiH: Za predsednika Republike Srbske naj bi bil izvoljen Milorad Dodik.
  • Začeli smo Teden za življenje z geslom: Ne zavrzi življenja!
  • Na Slovenski matici simpozij o Pučniku in njegovi umeščenosti v slovenski kolektivni spomin.
  • Začel se je Teden otroka, ki vabi k sodelovanju in prijateljstvu.
  • ŠPORT: Mohorič po drugem mestu na zadnji etapi slavil na kolesarski dirki po Hrvaški.
  • VREME: Danes in jutri bo sočno z nekaj oblačnosti in temperaturami do 24 stopinj C.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 9. 2022
Utrip dneva dne 12. 9.

  • Voditelji na vrhu Brdo-Brioni sprejeli kar šest sklepov, jim bo EU prisluhnila?
  • Milanović o vprašanju dialoga med Srbijo in Kosovim ter o napetih razmerah v BiH: O tem ni bilo besed, saj bi se srečanje končalo še preden se je začelo.
  • Papež odhaja v Kazahstan; br. Miha Majetič: pri bogoslužju tudi muslimani in neverni.
  • Krsto kraljice Elizabete II. bodo pospremili v edinburško katedralo.
  • Kralj Karel III. kot novo monarh nagovoril britanski parlament.
  • Kijev: ukrajinska vojska uspešna pri osvobajanju ozemlja; mesto Izjum spet svobodno.
  • Bruselj odobril več kot tri milijarde evrov vreden partnerski sporazum s Slovenijo.
  • Odposlali volilno gradivo volivcem s stalnim bivališčem v tujini.
  • ŠPORT: Še vedno odmeva svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenci do 4. mesta. Vreme: Danes in jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle.

Utrip dneva dne 12. 9.

  • Voditelji na vrhu Brdo-Brioni sprejeli kar šest sklepov, jim bo EU prisluhnila?
  • Milanović o vprašanju dialoga med Srbijo in Kosovim ter o napetih razmerah v BiH: O tem ni bilo besed, saj bi se srečanje končalo še preden se je začelo.
  • Papež odhaja v Kazahstan; br. Miha Majetič: pri bogoslužju tudi muslimani in neverni.
  • Krsto kraljice Elizabete II. bodo pospremili v edinburško katedralo.
  • Kralj Karel III. kot novo monarh nagovoril britanski parlament.
  • Kijev: ukrajinska vojska uspešna pri osvobajanju ozemlja; mesto Izjum spet svobodno.
  • Bruselj odobril več kot tri milijarde evrov vreden partnerski sporazum s Slovenijo.
  • Odposlali volilno gradivo volivcem s stalnim bivališčem v tujini.
  • ŠPORT: Še vedno odmeva svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenci do 4. mesta. Vreme: Danes in jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 12. 9.
  • Voditelji na vrhu Brdo-Brioni sprejeli kar šest sklepov, jim bo EU prisluhnila?
  • Milanović o vprašanju dialoga med Srbijo in Kosovim ter o napetih razmerah v BiH: O tem ni bilo besed, saj bi se srečanje končalo še preden se je začelo.
  • Papež odhaja v Kazahstan; br. Miha Majetič: pri bogoslužju tudi muslimani in neverni.
  • Krsto kraljice Elizabete II. bodo pospremili v edinburško katedralo.
  • Kralj Karel III. kot novo monarh nagovoril britanski parlament.
  • Kijev: ukrajinska vojska uspešna pri osvobajanju ozemlja; mesto Izjum spet svobodno.
  • Bruselj odobril več kot tri milijarde evrov vreden partnerski sporazum s Slovenijo.
  • Odposlali volilno gradivo volivcem s stalnim bivališčem v tujini.
  • ŠPORT: Še vedno odmeva svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenci do 4. mesta. Vreme: Danes in jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle.
VEČ ...|12. 9. 2022
Utrip dneva dne 12. 9.
  • Voditelji na vrhu Brdo-Brioni sprejeli kar šest sklepov, jim bo EU prisluhnila?
  • Milanović o vprašanju dialoga med Srbijo in Kosovim ter o napetih razmerah v BiH: O tem ni bilo besed, saj bi se srečanje končalo še preden se je začelo.
  • Papež odhaja v Kazahstan; br. Miha Majetič: pri bogoslužju tudi muslimani in neverni.
  • Krsto kraljice Elizabete II. bodo pospremili v edinburško katedralo.
  • Kralj Karel III. kot novo monarh nagovoril britanski parlament.
  • Kijev: ukrajinska vojska uspešna pri osvobajanju ozemlja; mesto Izjum spet svobodno.
  • Bruselj odobril več kot tri milijarde evrov vreden partnerski sporazum s Slovenijo.
  • Odposlali volilno gradivo volivcem s stalnim bivališčem v tujini.
  • ŠPORT: Še vedno odmeva svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenci do 4. mesta. Vreme: Danes in jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 5. 2022
Mozaik dneva dne 27. 5.

  • Rusija grozi BiH zaradi njenih teženj po včlanitvi v Nato.
  • Tino Mamić o Golobovi koaliciji in delu opozicije.
  • Ob dnevu urgentne medicine opozorila na nevzdržne razmere na tem področju.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno ter hladneje.
  • Šport: Vzpon na Kolovrat velja za enega najtežjih na letošnjem Giru.

Mozaik dneva dne 27. 5.

  • Rusija grozi BiH zaradi njenih teženj po včlanitvi v Nato.
  • Tino Mamić o Golobovi koaliciji in delu opozicije.
  • Ob dnevu urgentne medicine opozorila na nevzdržne razmere na tem področju.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno ter hladneje.
  • Šport: Vzpon na Kolovrat velja za enega najtežjih na letošnjem Giru.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 27. 5.
  • Rusija grozi BiH zaradi njenih teženj po včlanitvi v Nato.
  • Tino Mamić o Golobovi koaliciji in delu opozicije.
  • Ob dnevu urgentne medicine opozorila na nevzdržne razmere na tem področju.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno ter hladneje.
  • Šport: Vzpon na Kolovrat velja za enega najtežjih na letošnjem Giru.
VEČ ...|27. 5. 2022
Mozaik dneva dne 27. 5.
  • Rusija grozi BiH zaradi njenih teženj po včlanitvi v Nato.
  • Tino Mamić o Golobovi koaliciji in delu opozicije.
  • Ob dnevu urgentne medicine opozorila na nevzdržne razmere na tem področju.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno ter hladneje.
  • Šport: Vzpon na Kolovrat velja za enega najtežjih na letošnjem Giru.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Alen Salihović

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2024
Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Meta Potočnik

Kralji uliceVeriga dobrih ljudiRdeči križ

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevpost

Globine

VEČ ...|12. 3. 2024
Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenveramolitevsvetostvzgoja

Za življenje

VEČ ...|23. 3. 2024
Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2024
Darila

Deček je povabil svojega prijatelja na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Darila

Deček je povabil svojega prijatelja na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|28. 3. 2024
Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 3. 2024
Oskrbovalnice v lokalnem okolju

V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič. 

Oskrbovalnice v lokalnem okolju

V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|28. 3. 2024
Z velikim četrtkom vstopamo v sveto tridnevje

Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.

Z velikim četrtkom vstopamo v sveto tridnevje

Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.

Blaž Lesnik

duhovnostliturgijaevharistijasveto oljekrizmakrizmena maša

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2024
Darila

Deček je povabil svojega prijatelja na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Darila

Deček je povabil svojega prijatelja na ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost