Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta v iztekajočem se letu imela več kot 80 sestankov in obiskov na uradu in več kot 70 na terenu, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na začetku mandata so si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja: “Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično.” Kot primer dobrega sodelovanja je navedel nedavni obisk prvega ministra Roberta Goloba v Rimu, kjer je v pripravi zelo sodelovala manjšina in kjer je italijanska stran obljubila povišanje podpore. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub rebalansu proračuna za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 na voljo enako sredstev kot letos. Več sredstev bo namenjenih učenju slovenskega jezika in skrbi za arhivsko gradivo rojakov: “Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom.”
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.
Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.
V tokratni svetovalnici so sodelavci Andrej Jerman, Robert Božič, Matej Kržišnik in Marko Zupan predstavili pomen podcastov in avdio arhiva, njuno dostopnost in uporabnost. Slišali ste lahko, da prihaja Radioplayer in spoznali kaj prinaša. Spregovorili pa smo tudi o naših oddajnikih in oddajanju preko signala FM.
V tokratni svetovalnici so sodelavci Andrej Jerman, Robert Božič, Matej Kržišnik in Marko Zupan predstavili pomen podcastov in avdio arhiva, njuno dostopnost in uporabnost. Slišali ste lahko, da prihaja Radioplayer in spoznali kaj prinaša. Spregovorili pa smo tudi o naših oddajnikih in oddajanju preko signala FM.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo istrska skupina Vruja iz Kopra, skupina Bodeče neže s Primskovega pri Kranju in godci Rožančevi fantjiči iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc.
Ponovitev oddaje: pripravili smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo na ramenih velikanov.
Celotni oddaji Za življenje lahko prisluhnete v našem radijskem arhivu. Na sporedu je bila 14. avgusta leta 2021. Z gostjo se je pogovarjala Nataša Ličen.
Ponovitev oddaje: pripravili smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo na ramenih velikanov.
Celotni oddaji Za življenje lahko prisluhnete v našem radijskem arhivu. Na sporedu je bila 14. avgusta leta 2021. Z gostjo se je pogovarjala Nataša Ličen.
Ob 60. obletnici smrti škofa Antona Vovka smo pogovor posvetili njegovi predanosti Cerkvi v Sloveniji in slovenskemu narodu. Šesti Vovkov naslednik nadškof Stanislav Zore in arhivar v nadškofijskem arhivu Blaž Otrin sta spregovorila o težkih trenutkih, ki jih je doživljal med svojim pontifikatom, o njegovi ljubezni do duhovnikov in vernikov, neomajni veri in zaupanju v Marijo pomagaj. Njegov čas se v določenih odtenkih zrcali tudi danes, saj se sovraštvo do Cerkve ponavlja. Škof Vovk nam je lahko zgled, kako ohranjati osebno svobodo in kako odgovarjati na današnje izzive kristjana. Dan njegovega zažiga pa bi lahko postal spominski dan na vse verne, ki so trpeli pod komunizmom.
Ob 60. obletnici smrti škofa Antona Vovka smo pogovor posvetili njegovi predanosti Cerkvi v Sloveniji in slovenskemu narodu. Šesti Vovkov naslednik nadškof Stanislav Zore in arhivar v nadškofijskem arhivu Blaž Otrin sta spregovorila o težkih trenutkih, ki jih je doživljal med svojim pontifikatom, o njegovi ljubezni do duhovnikov in vernikov, neomajni veri in zaupanju v Marijo pomagaj. Njegov čas se v določenih odtenkih zrcali tudi danes, saj se sovraštvo do Cerkve ponavlja. Škof Vovk nam je lahko zgled, kako ohranjati osebno svobodo in kako odgovarjati na današnje izzive kristjana. Dan njegovega zažiga pa bi lahko postal spominski dan na vse verne, ki so trpeli pod komunizmom.
Poletne Globine so v času oratorijskih tednov, ki se odvijajo po Sloveniji, segle v svoj bogat arhiv. O letošnji oratorijski temi smo namreč že govorili. Domišljijski svet angleškega pisatelja Tolkiena je namreč prežet s krščanskimi sporočili. Če vas zanima, kaj v poletnih dneh 2023 poslušajo in o čem skupaj z animatorji razglabljajo otroci ali vnuki, prisluhnite pogovoru z dobrima poznavalcema Hobita. Gosta sta bila gimnazijski profesor geografije in zgodovine Rok Kastelic in draveljski župnik p. Primož Jakop.
Poletne Globine so v času oratorijskih tednov, ki se odvijajo po Sloveniji, segle v svoj bogat arhiv. O letošnji oratorijski temi smo namreč že govorili. Domišljijski svet angleškega pisatelja Tolkiena je namreč prežet s krščanskimi sporočili. Če vas zanima, kaj v poletnih dneh 2023 poslušajo in o čem skupaj z animatorji razglabljajo otroci ali vnuki, prisluhnite pogovoru z dobrima poznavalcema Hobita. Gosta sta bila gimnazijski profesor geografije in zgodovine Rok Kastelic in draveljski župnik p. Primož Jakop.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Deček je povabil svojega prijatelja na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.