Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala kako je na njenem misijonu mineval postni čas, kakšna radost objame afriškega človeka z Gospodovim vstajenjem. Slišali smo nekaj o načrtih, uspehih dela misijonark.
Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala kako je na njenem misijonu mineval postni čas, kakšna radost objame afriškega človeka z Gospodovim vstajenjem. Slišali smo nekaj o načrtih, uspehih dela misijonark.
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
Slišali ste pisma misijonarjev iz Ugande, Ruande, Ukrajine in z Madagaskarja. O gradnji, selitvi, uspeli akciji, pa tudi o krutem napadu na avguštinko s. Vedrano na novem misijonu na vzhodu Ugande.
S: Urša Marinčič deluje v Ugandi. Predstavila je svoj misijon in eno izmed akcij, ki se odvijajo s pomočjo Slovenije.
S: Urša Marinčič deluje v Ugandi. Predstavila je svoj misijon in eno izmed akcij, ki se odvijajo s pomočjo Slovenije.
Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki
Na dan, ko so bili po Sloveniji zbrani tudi pri molitvi za duhovne poklice, smo v Sobotni iskrici gostili misijonarko s. Uršo Marinčič, šolsko sestro, ki se je pred skoraj tremi leti podala v Ugando. Spregovorila je o veselju, ki ga doživlja kot misijonarka, in o življenju otrok in mladih v Afriki
S. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja je s tremi sosestrami pred skoraj dvema letoma prišla v Ugando, z željo, da začnejo nov misijon med ubogimi brati in sestrami v odmaknjeni župniji. Slišali smo kako so jih sprejeli domačini, kakšno je njihovo delo, pa tudi kakšne so trenutne razmere, povezane s pandemijo.
S. Urša Marinčič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja je s tremi sosestrami pred skoraj dvema letoma prišla v Ugando, z željo, da začnejo nov misijon med ubogimi brati in sestrami v odmaknjeni župniji. Slišali smo kako so jih sprejeli domačini, kakšno je njihovo delo, pa tudi kakšne so trenutne razmere, povezane s pandemijo.
Misijonar Danilo Lisjak nam je povedal kakšno veselje so mladi na misijonu in kaj jim pomeni zakrament prvega svetega obhajila. Besedi z misijona Atéde v Ugandi smo dodali še vabilo k darovanju čez teden dni, ko bo Krištofova nedelja.
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.
V naši misijonski oddaji smo se tokrat spomnili pogovora v Ugandi. Med avstrijsko ekipo, ki je pred meseci obiskala misijon Danila Lisjaka, je bil namreč tudi pred dnevi imenovani krški škof dr. Jože Marketz. Prisluhnite njegovim pogledom na misijone, migracije in delo slovenskih misijonarjev. Pogovor, ki je z imenovanjem dobil drugačno odmevnost ...
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.