Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 3. 2024
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

VEČ ...|17. 3. 2024
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2024
Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

infosfrjzakonpogovorpolitikamanjšine

Informativni prispevki

Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

VEČ ...|1. 3. 2024
Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

Tone Gorjup

infosfrjzakonpogovorpolitikamanjšine

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 2. 2024
Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

VEČ ...|19. 2. 2024
Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Tone Gorjup

politika

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

spominnarava

Graditelji slovenskega doma

Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Tone Gorjup

spominnarava

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2024
O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

politikaživljenjekulturaumetnost

Pogovor o

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

VEČ ...|7. 2. 2024
O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

Radio OgnjiščeTone Gorjup

politikaživljenjekulturaumetnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2024
160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

kulturaliteraturaSlovenska maticaIgnacija Fridl Jarc160 let Slovenske matice

Kulturni utrinki

160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

VEČ ...|6. 2. 2024
160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSlovenska maticaIgnacija Fridl Jarc160 let Slovenske matice

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 1. 2024
Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

spomindružbakultura

Graditelji slovenskega doma

Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

VEČ ...|21. 1. 2024
Francé Verbinc (1924 – 2016)

Tokrat predstavljamo klasičnega filologa, slavista in kulturnega delavca Franceta Vrbinca. Doma iz župnije Šmarje; dijak treh gimnazij: škofijske, klasične in begunske; med vojno v Gonarsu, pri vaških stražarjih, partizanih in domobrancih. Doživljal je usodo begunca in postal koroški Slovenec. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slavistiko in primerjalno jezikoslovje ter študij sklenil z doktoratom. Bil je lektor pri Mohorjevi, vodja tiskarne in urednik knjižnega programa, sodelavec slovenskega radia ORF ter tajnik Katoliškega delovnega odbora pri krški škofiji. Predvsem pa je skrbel za lep jezik in z jezikovnimi kotički mnogim svetoval, kako oplemenititi materinščino. 

Tone Gorjup

spomindružbakultura

Naš pogled

VEČ ...|16. 1. 2024
Tone Gorjup: Dražgoše

Dražgoše. Nujne za ohranjanje revolucionarne dediščine. Matjaž Nemec je ob obletnici slavne bitke, ki se je skozi desetletja oblikovala v mit, dejal, da Dražgoše brezčasno odmevajo nauke, ki smo jim dolžni prisluhniti. Tako so pred njim pridigali tudi drugi govorniki na kraju, ki je bil za domačine predvsem kraj velikega trpljenja in tragedije. Tokrat so ga uporabili za začetek volilne kampanje pred evropskimi parlamentarnimi volitvami.  

Tone Gorjup: Dražgoše

Dražgoše. Nujne za ohranjanje revolucionarne dediščine. Matjaž Nemec je ob obletnici slavne bitke, ki se je skozi desetletja oblikovala v mit, dejal, da Dražgoše brezčasno odmevajo nauke, ki smo jim dolžni prisluhniti. Tako so pred njim pridigali tudi drugi govorniki na kraju, ki je bil za domačine predvsem kraj velikega trpljenja in tragedije. Tokrat so ga uporabili za začetek volilne kampanje pred evropskimi parlamentarnimi volitvami.  

komentardružbaspomin

Naš pogled

Tone Gorjup: Dražgoše

Dražgoše. Nujne za ohranjanje revolucionarne dediščine. Matjaž Nemec je ob obletnici slavne bitke, ki se je skozi desetletja oblikovala v mit, dejal, da Dražgoše brezčasno odmevajo nauke, ki smo jim dolžni prisluhniti. Tako so pred njim pridigali tudi drugi govorniki na kraju, ki je bil za domačine predvsem kraj velikega trpljenja in tragedije. Tokrat so ga uporabili za začetek volilne kampanje pred evropskimi parlamentarnimi volitvami.  

VEČ ...|16. 1. 2024
Tone Gorjup: Dražgoše

Dražgoše. Nujne za ohranjanje revolucionarne dediščine. Matjaž Nemec je ob obletnici slavne bitke, ki se je skozi desetletja oblikovala v mit, dejal, da Dražgoše brezčasno odmevajo nauke, ki smo jim dolžni prisluhniti. Tako so pred njim pridigali tudi drugi govorniki na kraju, ki je bil za domačine predvsem kraj velikega trpljenja in tragedije. Tokrat so ga uporabili za začetek volilne kampanje pred evropskimi parlamentarnimi volitvami.  

Tone Gorjup

komentardružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevpost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 3. 2024
Z velikim četrtkom vstopamo v sveto tridnevje

Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.

Z velikim četrtkom vstopamo v sveto tridnevje

Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.

Blaž Lesnik

duhovnostliturgijaevharistijasveto oljekrizmakrizmena maša

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMatic BatičSalvator Žitko

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 3. 2024
Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtanaliza talgnojilni načrt

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2024
Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|28. 3. 2024
Dragulj v pesku - 23. del

Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.

Dragulj v pesku - 23. del

Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 3. 2024
Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 3. 2024
Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovor