Plodoviti pisatelj Ivan Sivec je izdal knjigo o uporu ižanskih kmetov v prelomnem letu 1848 pod naslovom Sonce v megli. Temo kmečkega upora je prepletel z ljubezensko zgodbo in o tem smo z avtorjem govorili v minutah namenjenih kulturi.
Plodoviti pisatelj Ivan Sivec je izdal knjigo o uporu ižanskih kmetov v prelomnem letu 1848 pod naslovom Sonce v megli. Temo kmečkega upora je prepletel z ljubezensko zgodbo in o tem smo z avtorjem govorili v minutah namenjenih kulturi.
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
V oddaji smo prisluhnili pesmim Josipa Ostija iz zbirke Izgon iz raja.
V oddaji smo prisluhnili pesmim Josipa Ostija iz zbirke Izgon iz raja.
Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Kako se je le mogel bati prvi človek, ko je sonce izginilo za obzorjem, ko se je svet zavil v …
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.