Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.
Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.
Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.
Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.
Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...
Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...
Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.
V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.
V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.
Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.
V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.
V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.
Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.
Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.