Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.
Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.
Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.
Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.
Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.
Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?
V Svetovalnici je bila z nami sestra Magda Burger. Govorili smo o novem veroučnem letu.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.