V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.

Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.

V Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu bo jutri zadnje srečanje iz niza pogovorov o slovenski skavtski zgodovini. O skupinah, ki so bile dejavne v taboriščih za slovenske begunce v Avstriji in Italiji v letih 1945–47, bo govoril moderator Skavtskih večerov Ivo Jevnikar. O Zvezi slovenskih skavtov v Argentini, ki je delovala v letih 1949–75, bosta govorila Franci Žnidar, ki je bil član organizacije ter publicist Gregor Batagelj, ki bo predstavil medijske odmeve skavtskega delovanja. O skavtskih skupinah v obeh slovenskih župnijah v Torontu, ki so delovale v letih 1962–2015, pa bosta govorila nekdanji tržaški in nato kanadski skavt Tine Frančeški ter lazarist Pavle Novak, ki je bil več let duhovni vodja slovenskih skavtov v Kanadi. Na večeru bodo na ogled tudi dragoceni prapor Zveze slovenskih skavtov iz Argentine in drugi zgodovinski predmeti. 

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«.