Kam so šle vse rožice - Tomaž Domicelj, Mladosti, moja lijepa radosti - Tereza Kesovija, Be my baby – The Ronettes, Osamljeni pevec – Lado Leskovar, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, My friend the wind - Demis Roussos, Včeraj, danes, jutri – Elda Viler, Für immer - Connie Francis, New York, New York – Frank Sinatra, Sončna ura - Frane Milčinski Ježek, Tijuana taxi - Herb Alperts Tijuana Brass, Povprečni Slovenec - Marjan Kralj, The most beautiful girl - Charlie Rich …
Kam so šle vse rožice - Tomaž Domicelj, Mladosti, moja lijepa radosti - Tereza Kesovija, Be my baby – The Ronettes, Osamljeni pevec – Lado Leskovar, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, My friend the wind - Demis Roussos, Včeraj, danes, jutri – Elda Viler, Für immer - Connie Francis, New York, New York – Frank Sinatra, Sončna ura - Frane Milčinski Ježek, Tijuana taxi - Herb Alperts Tijuana Brass, Povprečni Slovenec - Marjan Kralj, The most beautiful girl - Charlie Rich …
Prvi del smo posvetili spominu na planinskega in alpinističnega kronista Francija Savenca, ki se je konec oktobra poslovil v 89. letu starosti. Nadaljevanje pa nas je odpeljalo v Karnijske Alpe, po t.i. ferati smo se z avtorjema enciklopedije o Karnijcih, zakoncema Habjan, vzpeli na Monte Zermulo.
Prvi del smo posvetili spominu na planinskega in alpinističnega kronista Francija Savenca, ki se je konec oktobra poslovil v 89. letu starosti. Nadaljevanje pa nas je odpeljalo v Karnijske Alpe, po t.i. ferati smo se z avtorjema enciklopedije o Karnijcih, zakoncema Habjan, vzpeli na Monte Zermulo.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.
Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.
Pod naslovom »Rešimo alpe« je konec novembra v Franciji potekalo srečanje predstavnikov kmetov iz 11 evropskih držav, ki se spopadajo s škodami zaradi prenamnožitve varovanih zveri. Kakšne sklepe so sprejeli in jih tudi posredovali na EU komisijo je tokratni oddaji povedal mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet iz Kokre.
Pod naslovom »Rešimo alpe« je konec novembra v Franciji potekalo srečanje predstavnikov kmetov iz 11 evropskih držav, ki se spopadajo s škodami zaradi prenamnožitve varovanih zveri. Kakšne sklepe so sprejeli in jih tudi posredovali na EU komisijo je tokratni oddaji povedal mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet iz Kokre.
Zgodovina se ponavlja. Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo izvršitev dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Zoper sklep o zadržanju, ki je bil izdan že 22. marca, torej v sedmih dneh po začetku veljavnosti Dovoljenja za odstrel, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je bila v roku 3 dni dovoljena pritožba. Ali je do nje prišlo še ni znano.
Zgodovina se ponavlja. Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo izvršitev dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Zoper sklep o zadržanju, ki je bil izdan že 22. marca, torej v sedmih dneh po začetku veljavnosti Dovoljenja za odstrel, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je bila v roku 3 dni dovoljena pritožba. Ali je do nje prišlo še ni znano.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.