V oddaji je bil tokrat z nami nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Slišali smo, kako vidi dogajanje na političnem parketu, kako stavkovne aktivnosti, nevladnike in njihovo potiskanje različnih tem v ospredje.
V oddaji je bil tokrat z nami nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Slišali smo, kako vidi dogajanje na političnem parketu, kako stavkovne aktivnosti, nevladnike in njihovo potiskanje različnih tem v ospredje.
Premier Golob že napovedal, da reform o katerih je koalicija razpravljala vse od začetka, morda sploh ne bo.
150 traktoristov s širšega območja zgornje Gorenjske, kranjskega območja in Ljubljanskega barja izrazilo z novim protestnim shodom na Brdu pri Kranju.
Nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca o demokraciji v naši državi in kaj Sloveniji manjka.
Vreme: Ponoči se bo oblačnost povečala. Jutri bo pretežno oblačno, na zahodu bo možen rahel dež.
Premier Golob že napovedal, da reform o katerih je koalicija razpravljala vse od začetka, morda sploh ne bo.
150 traktoristov s širšega območja zgornje Gorenjske, kranjskega območja in Ljubljanskega barja izrazilo z novim protestnim shodom na Brdu pri Kranju.
Nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca o demokraciji v naši državi in kaj Sloveniji manjka.
Vreme: Ponoči se bo oblačnost povečala. Jutri bo pretežno oblačno, na zahodu bo možen rahel dež.
Ne bodite tiho, je nedavno na Goriškem večeru pod okriljem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve zbrane pozval nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Zdaj, ko ni več na tej funkciji, je lahko bolj brez dlake na jeziku, je večkrat ponovil v skoraj dve urnem pogovoru v Novi Gorici. Prisluhnite celotnemu pogovoru z njim, moderiral je Marko Lazar.
Ne bodite tiho, je nedavno na Goriškem večeru pod okriljem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve zbrane pozval nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Zdaj, ko ni več na tej funkciji, je lahko bolj brez dlake na jeziku, je večkrat ponovil v skoraj dve urnem pogovoru v Novi Gorici. Prisluhnite celotnemu pogovoru z njim, moderiral je Marko Lazar.
Katere tematike zamejstva in izseljenstva pritegnejo mlade raziskovalce? V oddaji smo predstavili nekaj nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih del s tega področja. Predvajali smo posnetke s podelitve nagrad 20. natečaja, ki ga je pripravil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila v dvorani Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Zbrane sta pozdravila predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Katere tematike zamejstva in izseljenstva pritegnejo mlade raziskovalce? V oddaji smo predstavili nekaj nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih del s tega področja. Predvajali smo posnetke s podelitve nagrad 20. natečaja, ki ga je pripravil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila v dvorani Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Zbrane sta pozdravila predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.
Sodelovali so:
Sodelovali so:
Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.
Na Radiu Ognjišče smo v sredo skupaj s portalom Domovina pripravili finalno soočenje pred nedeljskimi volitvami. Sodelovali so predsednik SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin, predstavnik gibanja Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca in podpredsednica SD Andreja Katič. Urednik portal Domovina Rok Čakš je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral soočenje.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.