Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.
Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.
Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.
Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.
Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina. Abrahamu se je rodil Izak, Izaku se je rodil Jakob … Judu je Tamara rodila Pereca in Zeraha … (Matejev evangelij 1, 1-5).
Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina. Abrahamu se je rodil Izak, Izaku se je rodil Jakob … Judu je Tamara rodila Pereca in Zeraha … (Matejev evangelij 1, 1-5).
Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).
Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).
Z znanstvenim posvetom se je v Škofji Loki začelo celomesečno praznovanje ob 1050-letnici Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.
Z znanstvenim posvetom se je v Škofji Loki začelo celomesečno praznovanje ob 1050-letnici Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.
Jezus jim je dejal: “Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem.” Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja (Janezov evangelij, 8, 58-59).
Jezus jim je dejal: “Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem.” Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja (Janezov evangelij, 8, 58-59).
O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, ki pravi: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak živih (Matejev evangelij 22, 31-32).
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.