Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, naša otroška oddaja, ki tokrat prinaša zgodbo o Božji masti, kratko predstavitev dobrodelne akcije zbiranja svinčnikov za otroke v Burundiju in še nekaj tem novembrske Mavrice. Slišali smo nekaj pesmi, ki so jih otroški zbori zapeli v čast sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe in glasbenikov, v pozdrav mučenki, ki je godovala v četrtek.

Petkov večer je prinesel oddajo S harmoniko po domače. No, tokrat se vam je le zdelo, da je harmonika zraven. Slišali ste namreč Avsenikove skladbe v priredi za vokalne zasedbe. Pred leti so se pod Avsenikovo marelo v Begunjah zbirali zbori in skupine in prepevali na koncertu Vriskal sem, pel.