Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 5. 2020
Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

otrocibitencglasbena pravljicašmarnicenajvečji dar

Sobotna iskrica

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice
Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.
VEČ ...|16. 5. 2020
Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice
Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Jure Sešek

otrocibitencglasbena pravljicašmarnicenajvečji dar

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2020
Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar

Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.

Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar

Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.

kulturaLeopold Grčar

Kulturni utrinki

Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar
Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.
VEČ ...|11. 2. 2020
Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar
Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.

Jože Bartolj

kulturaLeopold Grčar

O klasiki drugače

VEČ ...|3. 11. 2019
Svetniške pesmi in Amante Franzoni, Večernice v čast sv. Barbari.

Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Svetniške pesmi in Amante Franzoni, Večernice v čast sv. Barbari.

Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Svetniške pesmi in Amante Franzoni, Večernice v čast sv. Barbari.
Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.
VEČ ...|3. 11. 2019
Svetniške pesmi in Amante Franzoni, Večernice v čast sv. Barbari.
Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Sveta maša

VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

duhovnostspominprekmurje

Sveta maša

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.
VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Radio Ognjišče

duhovnostspominprekmurje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

pogovorglasbaSlovenski oktetKvartet DOzborovstvozborovodstvo

Naš gost

Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

Jure Sešek

pogovorglasbaSlovenski oktetKvartet DOzborovstvozborovodstvo

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|10. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V prvem delu smo poslušali razlago treh postnih pesmi; Daj mi Jezus, da žalujem, Kraljevo znamenje in Angelski zbori, v drugem delu pa uvodni del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 2. 2019
Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici

V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici

V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Mirko Bogomir MikličEdvard Kocbekljubljanski zbori 2019Oktet GallusMaksimiljan Skalar

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici
V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.
VEČ ...|12. 2. 2019
Predstavitev knjige o Kocbeku - Ljubljanski zbori - razstava o Maksimiljanu Skalarju - Oktet Gallus v Novi Gorici
V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.

Jože Bartolj

Mirko Bogomir MikličEdvard Kocbekljubljanski zbori 2019Oktet GallusMaksimiljan Skalar

Sobotna iskrica

VEČ ...|24. 11. 2018
Iskrica

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, naša otroška oddaja, ki tokrat prinaša zgodbo o Božji masti, kratko predstavitev dobrodelne akcije zbiranja svinčnikov za otroke v Burundiju in še nekaj tem novembrske Mavrice. Slišali smo nekaj pesmi, ki so jih otroški zbori zapeli v čast sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe in glasbenikov, v pozdrav mučenki, ki je godovala v četrtek.

Iskrica

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, naša otroška oddaja, ki tokrat prinaša zgodbo o Božji masti, kratko predstavitev dobrodelne akcije zbiranja svinčnikov za otroke v Burundiju in še nekaj tem novembrske Mavrice. Slišali smo nekaj pesmi, ki so jih otroški zbori zapeli v čast sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe in glasbenikov, v pozdrav mučenki, ki je godovala v četrtek.

mladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Iskrica
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, naša otroška oddaja, ki tokrat prinaša zgodbo o Božji masti, kratko predstavitev dobrodelne akcije zbiranja svinčnikov za otroke v Burundiju in še nekaj tem novembrske Mavrice. Slišali smo nekaj pesmi, ki so jih otroški zbori zapeli v čast sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe in glasbenikov, v pozdrav mučenki, ki je godovala v četrtek.
VEČ ...|24. 11. 2018
Iskrica
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, naša otroška oddaja, ki tokrat prinaša zgodbo o Božji masti, kratko predstavitev dobrodelne akcije zbiranja svinčnikov za otroke v Burundiju in še nekaj tem novembrske Mavrice. Slišali smo nekaj pesmi, ki so jih otroški zbori zapeli v čast sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe in glasbenikov, v pozdrav mučenki, ki je godovala v četrtek.

Jure Sešek

mladiotrocivzgoja

Petkov večer

VEČ ...|24. 8. 2018
S harmoniko po domače

Petkov večer je prinesel oddajo S harmoniko po domače. No, tokrat se vam je le zdelo, da je harmonika zraven. Slišali ste namreč Avsenikove skladbe v priredi za vokalne zasedbe. Pred leti so se pod Avsenikovo marelo v Begunjah zbirali zbori in skupine in prepevali na koncertu Vriskal sem, pel.

S harmoniko po domače

Petkov večer je prinesel oddajo S harmoniko po domače. No, tokrat se vam je le zdelo, da je harmonika zraven. Slišali ste namreč Avsenikove skladbe v priredi za vokalne zasedbe. Pred leti so se pod Avsenikovo marelo v Begunjah zbirali zbori in skupine in prepevali na koncertu Vriskal sem, pel.

glasbaspomin

Petkov večer

S harmoniko po domače
Petkov večer je prinesel oddajo S harmoniko po domače. No, tokrat se vam je le zdelo, da je harmonika zraven. Slišali ste namreč Avsenikove skladbe v priredi za vokalne zasedbe. Pred leti so se pod Avsenikovo marelo v Begunjah zbirali zbori in skupine in prepevali na koncertu Vriskal sem, pel.
VEČ ...|24. 8. 2018
S harmoniko po domače
Petkov večer je prinesel oddajo S harmoniko po domače. No, tokrat se vam je le zdelo, da je harmonika zraven. Slišali ste namreč Avsenikove skladbe v priredi za vokalne zasedbe. Pred leti so se pod Avsenikovo marelo v Begunjah zbirali zbori in skupine in prepevali na koncertu Vriskal sem, pel.

Jure Sešek

glasbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 6. 2020
Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Franci Trstenjak

družbakomentarpogovorpolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 6. 2020
Pogled na letošnjo pridelavo poljščin

Mag. Jože Mohar je bil naš gost v oddaji. Pod drobnogled smo vzeli letošnje razmere v pridelavi glavnih poljščin in povabili na Agrosatov dan polja.

Pogled na letošnjo pridelavo poljščin

Mag. Jože Mohar je bil naš gost v oddaji. Pod drobnogled smo vzeli letošnje razmere v pridelavi glavnih poljščin in povabili na Agrosatov dan polja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Jože Bartolj

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Sol in luč

VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Mladoskop

VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore