Svetovalnica

VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.
VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

izobraževanjesvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.
VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Sv. Rešnje Telo in Kri
Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. Rešnje Telo in Kri
Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 6. 2019
Sveta Trojica

Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Sveta Trojica

Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Sveta Trojica
Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|15. 6. 2019
Sveta Trojica
Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Kulturni utrinki

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.
VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Jože Bartolj

Duhovni nagovor

VEČ ...|8. 6. 2019
Binkošti

Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Binkošti

Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Binkošti
Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|8. 6. 2019
Binkošti
Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

duhovnostdružbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostdružbakultura

Sveta maša

VEČ ...|30. 5. 2019
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah
Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle
VEČ ...|30. 5. 2019
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah
Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|30. 5. 2019
Duhovni nagovor - vnebohod

Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

Duhovni nagovor - vnebohod

Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni nagovor - vnebohod
Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.
VEČ ...|30. 5. 2019
Duhovni nagovor - vnebohod
Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

Andrej Glavan

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|23. 5. 2019
Prenos večera krščanskih izročil z Brezij

Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

Prenos večera krščanskih izročil z Brezij

Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

duhovnost

Sveta maša

Prenos večera krščanskih izročil z Brezij
Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.
VEČ ...|23. 5. 2019
Prenos večera krščanskih izročil z Brezij
Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

Radio Ognjišče

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

kmetijstvopolitikanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...
VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Robert Božič

kmetijstvopolitikanarava

Pogovor o

VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

praznikdelopodjetništvopokojnina

Pogovor o

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.
VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Andrej Šinko

praznikdelopodjetništvopokojnina

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Naš pogled

Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.
VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Matjaž Merljak

inforojakivelika noč

Iz Betanije

VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica

p. Janez Poljanšek o prazniku

Vesela novica

p. Janez Poljanšek o prazniku

duhovnostkultura

Iz Betanije

Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku
VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

komentarduhovnostdružba

Naš pogled

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.
VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentarduhovnostdružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2019
Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest

Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.

Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest

Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.

Kulturni utrinki

Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.
VEČ ...|23. 4. 2019
Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.

Jože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2019
P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Branko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih
V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.
VEČ ...|22. 4. 2019
P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih
V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Jože Bartolj

Branko Cestnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Sveta maša

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

duhovnostpraznik

Sveta maša

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Radio Ognjišče

duhovnostpraznik

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

pogovorduhovnost

Svetovalnica

Velikonočni prazniki
Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.
VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki
Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

praznovanjedružbakomentar

Komentar Družina

Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Iz Betanije

VEČ ...|17. 4. 2019
Post, priprava na praznik

Post, priprava na praznik

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Post, priprava na praznik
VEČ ...|17. 4. 2019
Post, priprava na praznik

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 4. 2019
Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote

Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote

Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote
Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.
VEČ ...|15. 4. 2019
Naj bodo na praznični mizi kakovostne domače dobrote
Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|5. 4. 2019
Bog vidi tudi tiste, ki verujejo na skrivaj!

Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi on sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj. (Jn 7, 10)

Bog vidi tudi tiste, ki verujejo na skrivaj!

Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi on sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj. (Jn 7, 10)

duhovnost

Duhovna misel

Bog vidi tudi tiste, ki verujejo na skrivaj!
Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi on sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj. (Jn 7, 10)
VEČ ...|5. 4. 2019
Bog vidi tudi tiste, ki verujejo na skrivaj!
Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi on sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj. (Jn 7, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|25. 3. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo na praznik Gospodovega oznanjenja je daroval pater Pavle Jakob, pel je župnijski pevski zbor patra Hudolina Satnerja, dririgiral je dr. Matjaž Parbo, orglala pa je prof. Polona Gantar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo na praznik Gospodovega oznanjenja je daroval pater Pavle Jakob, pel je župnijski pevski zbor patra Hudolina Satnerja, dririgiral je dr. Matjaž Parbo, orglala pa je prof. Polona Gantar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo na praznik Gospodovega oznanjenja je daroval pater Pavle Jakob, pel je župnijski pevski zbor patra Hudolina Satnerja, dririgiral je dr. Matjaž Parbo, orglala pa je prof. Polona Gantar.
VEČ ...|25. 3. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo na praznik Gospodovega oznanjenja je daroval pater Pavle Jakob, pel je župnijski pevski zbor patra Hudolina Satnerja, dririgiral je dr. Matjaž Parbo, orglala pa je prof. Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|24. 3. 2019
O prihodu novega nuncija v Slovenijo in ostalih dogodkih

Predstavili smo vam nekaj dogodkov iz življenja Cerkve v Sloveniji: o prihodu novega nuncija, o praznovanju praznika sv. Jožefa v Novem Mestu in Celju, o srečanju mož in o misijonu v Cerknem.

O prihodu novega nuncija v Slovenijo in ostalih dogodkih

Predstavili smo vam nekaj dogodkov iz življenja Cerkve v Sloveniji: o prihodu novega nuncija, o praznovanju praznika sv. Jožefa v Novem Mestu in Celju, o srečanju mož in o misijonu v Cerknem.

duhovnostinfopogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

O prihodu novega nuncija v Slovenijo in ostalih dogodkih
Predstavili smo vam nekaj dogodkov iz življenja Cerkve v Sloveniji: o prihodu novega nuncija, o praznovanju praznika sv. Jožefa v Novem Mestu in Celju, o srečanju mož in o misijonu v Cerknem.
VEČ ...|24. 3. 2019
O prihodu novega nuncija v Slovenijo in ostalih dogodkih
Predstavili smo vam nekaj dogodkov iz življenja Cerkve v Sloveniji: o prihodu novega nuncija, o praznovanju praznika sv. Jožefa v Novem Mestu in Celju, o srečanju mož in o misijonu v Cerknem.

Petra Stopar

duhovnostinfopogovor

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 3. 2019
17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji

Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji

Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji
Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.
VEČ ...|24. 3. 2019
17 let Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji
Gost marčevske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, je bil njegov direktor p. Robin Schweiger. Govoril je o prehojeni 17-letni poti združenja, saj je ta nevladna organizacija z delovanjem začela na praznik sv. Jožefa leta 2002.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Sveta maša

VEČ ...|19. 3. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na praznik sv. Jožefa je sveto mašo ob somaševanju p. Pavleta Jakopa daroval p. Ambrož Mušič. Pel je župnijski zbor Hugolina Sattnerja, ki ga je vodil dr. Matjaž Barba. Za orglami je bila Polona Gantar. Solista sta bila Pia Brodnik in p. Vid Lisjak.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na praznik sv. Jožefa je sveto mašo ob somaševanju p. Pavleta Jakopa daroval p. Ambrož Mušič. Pel je župnijski zbor Hugolina Sattnerja, ki ga je vodil dr. Matjaž Barba. Za orglami je bila Polona Gantar. Solista sta bila Pia Brodnik in p. Vid Lisjak.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Na praznik sv. Jožefa je sveto mašo ob somaševanju p. Pavleta Jakopa daroval p. Ambrož Mušič. Pel je župnijski zbor Hugolina Sattnerja, ki ga je vodil dr. Matjaž Barba. Za orglami je bila Polona Gantar. Solista sta bila Pia Brodnik in p. Vid Lisjak.
VEČ ...|19. 3. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Na praznik sv. Jožefa je sveto mašo ob somaševanju p. Pavleta Jakopa daroval p. Ambrož Mušič. Pel je župnijski zbor Hugolina Sattnerja, ki ga je vodil dr. Matjaž Barba. Za orglami je bila Polona Gantar. Solista sta bila Pia Brodnik in p. Vid Lisjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Bodo mlade družine našle prostor v župniji?

S praznikom sv. Jožefa že tradicionalno začenjamo tudi teden družine. Lani so bili v središču Tedna družine zakonci, letos pa družine z majhnimi otroki.

Bodo mlade družine našle prostor v župniji?

S praznikom sv. Jožefa že tradicionalno začenjamo tudi teden družine. Lani so bili v središču Tedna družine zakonci, letos pa družine z majhnimi otroki.

družbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosiotrocipapežpogovorvzgoja

Informativni prispevki

Bodo mlade družine našle prostor v župniji?
S praznikom sv. Jožefa že tradicionalno začenjamo tudi teden družine. Lani so bili v središču Tedna družine zakonci, letos pa družine z majhnimi otroki.
VEČ ...|19. 3. 2019
Bodo mlade družine našle prostor v župniji?
S praznikom sv. Jožefa že tradicionalno začenjamo tudi teden družine. Lani so bili v središču Tedna družine zakonci, letos pa družine z majhnimi otroki.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosiotrocipapežpogovorvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Nadškof Cvikl na praznik sv. Joožefa opozoril na brezposelnost in suženjsko delo

Danes so v ospredju očetje, obrtniki, delavci in krščanske družine. Goduje njihov zavetnik sv. Jožef, mož Device Marije in Jezusov skrbnik. Praznik je v slovenskem prostoru zelo razširjen, saj je sv. Jožef tudi zavetnik slovenskih dežel in glavni zavetnik novomeške škofije. Prisluhnite nagovoru nadškofa Alojzija Cvikla obrtnikom in podjetnikom pri maši pri sv. Jožefu nad Celjem.

Nadškof Cvikl na praznik sv. Joožefa opozoril na brezposelnost in suženjsko delo

Danes so v ospredju očetje, obrtniki, delavci in krščanske družine. Goduje njihov zavetnik sv. Jožef, mož Device Marije in Jezusov skrbnik. Praznik je v slovenskem prostoru zelo razširjen, saj je sv. Jožef tudi zavetnik slovenskih dežel in glavni zavetnik novomeške škofije. Prisluhnite nagovoru nadškofa Alojzija Cvikla obrtnikom in podjetnikom pri maši pri sv. Jožefu nad Celjem.

družbaduhovnostodnosi

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl na praznik sv. Joožefa opozoril na brezposelnost in suženjsko delo
Danes so v ospredju očetje, obrtniki, delavci in krščanske družine. Goduje njihov zavetnik sv. Jožef, mož Device Marije in Jezusov skrbnik. Praznik je v slovenskem prostoru zelo razširjen, saj je sv. Jožef tudi zavetnik slovenskih dežel in glavni zavetnik novomeške škofije. Prisluhnite nagovoru nadškofa Alojzija Cvikla obrtnikom in podjetnikom pri maši pri sv. Jožefu nad Celjem.
VEČ ...|19. 3. 2019
Nadškof Cvikl na praznik sv. Joožefa opozoril na brezposelnost in suženjsko delo
Danes so v ospredju očetje, obrtniki, delavci in krščanske družine. Goduje njihov zavetnik sv. Jožef, mož Device Marije in Jezusov skrbnik. Praznik je v slovenskem prostoru zelo razširjen, saj je sv. Jožef tudi zavetnik slovenskih dežel in glavni zavetnik novomeške škofije. Prisluhnite nagovoru nadškofa Alojzija Cvikla obrtnikom in podjetnikom pri maši pri sv. Jožefu nad Celjem.

Marta Jerebič

družbaduhovnostodnosi

Duhovni nagovor

VEČ ...|19. 3. 2019
Praznik sv. Jožefa

Duhovni nagovor na praznik sv. Jožefa je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Praznik sv. Jožefa

Duhovni nagovor na praznik sv. Jožefa je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Praznik sv. Jožefa
Duhovni nagovor na praznik sv. Jožefa je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
VEČ ...|19. 3. 2019
Praznik sv. Jožefa
Duhovni nagovor na praznik sv. Jožefa je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Sladice v postnem času

Post ni v tem, da ne smemo jesti nobene sladice. V tem času si lahko pripravimo npr. puding s sadno podlago, dušena jabolka prelita s pudingom, biskvit z dušenim sadjem ... Tudi v postu so praznik in praznovanja in takrat ne bo nobenega prestopka, če bomo zaužili kakšno sladico, a v zavesti postnega časa. Lahko pa takrat naredimo kakšno dobro delo, kar je morda še težje.

Sladice v postnem času

Post ni v tem, da ne smemo jesti nobene sladice. V tem času si lahko pripravimo npr. puding s sadno podlago, dušena jabolka prelita s pudingom, biskvit z dušenim sadjem ... Tudi v postu so praznik in praznovanja in takrat ne bo nobenega prestopka, če bomo zaužili kakšno sladico, a v zavesti postnega časa. Lahko pa takrat naredimo kakšno dobro delo, kar je morda še težje.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sladice v postnem času
Post ni v tem, da ne smemo jesti nobene sladice. V tem času si lahko pripravimo npr. puding s sadno podlago, dušena jabolka prelita s pudingom, biskvit z dušenim sadjem ... Tudi v postu so praznik in praznovanja in takrat ne bo nobenega prestopka, če bomo zaužili kakšno sladico, a v zavesti postnega časa. Lahko pa takrat naredimo kakšno dobro delo, kar je morda še težje.
VEČ ...|18. 3. 2019
Sladice v postnem času
Post ni v tem, da ne smemo jesti nobene sladice. V tem času si lahko pripravimo npr. puding s sadno podlago, dušena jabolka prelita s pudingom, biskvit z dušenim sadjem ... Tudi v postu so praznik in praznovanja in takrat ne bo nobenega prestopka, če bomo zaužili kakšno sladico, a v zavesti postnega časa. Lahko pa takrat naredimo kakšno dobro delo, kar je morda še težje.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 2. 2019
Svetovni dan bolnikov, god Lurške Matere Božje in kulturni praznik.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo pregledali najodmevnejše dogodke minulega tedna, v katerem smo med drugim obhajali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov, na kulturni praznik pa je nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo za vse pokojne kulturne ustvarjalce.

Svetovni dan bolnikov, god Lurške Matere Božje in kulturni praznik.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo pregledali najodmevnejše dogodke minulega tedna, v katerem smo med drugim obhajali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov, na kulturni praznik pa je nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo za vse pokojne kulturne ustvarjalce.

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetovni dan bolnikov, god Lurške Matere Božje in kulturni praznik.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo pregledali najodmevnejše dogodke minulega tedna, v katerem smo med drugim obhajali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov, na kulturni praznik pa je nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo za vse pokojne kulturne ustvarjalce.
VEČ ...|17. 2. 2019
Svetovni dan bolnikov, god Lurške Matere Božje in kulturni praznik.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo pregledali najodmevnejše dogodke minulega tedna, v katerem smo med drugim obhajali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov, na kulturni praznik pa je nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo za vse pokojne kulturne ustvarjalce.

Petra Stopar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.
VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

spominduhovnostpolitikainfo

Graditelji slovenskega doma

Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spominduhovnostpolitikainfo

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

bolezenstarostlurdpapež

Radijska kateheza

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

bolezenstarostlurdpapež

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

družbakulturapolitika

Komentar Časnik.si

Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra
Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.
VEČ ...|13. 2. 2019
Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra
Komentator se ozira na kulturni praznik in kritično ugotavlja, da je ključni problem strahotna nestrpnost v slovenski družbi. Dotika se plagiatorstva, dejstva, da še vedno nimamo ministra za kulturo in da prave urbane - to je meščanske - kulture ni.

prof. dr. Stane Granda

družbakulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.
VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 2. 2019
Lurd od zadnjega prikazanja do danes

Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

Lurd od zadnjega prikazanja do danes

Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

duhovnostspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Lurd od zadnjega prikazanja do danes
Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.
VEČ ...|11. 2. 2019
Lurd od zadnjega prikazanja do danes
Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

Franci Trstenjak

duhovnostspomin

Naš gost

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

izobraževanjekulturapogovorspomin

Naš gost

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Nataša Ličen

izobraževanjekulturapogovorspomin

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Sobotna iskrica

Praznično po prazniku
Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!
VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku
Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Jure Sešek

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Kultura, branje, pisanje

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

družbakultura

Svetovalnica

Kultura, branje, pisanje
Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.
VEČ ...|8. 2. 2019
Kultura, branje, pisanje
Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o Prešernu, pomenu kulture, branja, pisanja. Z nami je duhovnik dr. Karel Gržan, ki je eden bolj plodovitih piscev sodobnega časa, njegova opus je širok - od otroške literature do filozofksih del. Prisluhnite pogovoru z njim.

Mateja Feltrin Novljan

družbakultura

Petkov večer

VEČ ...|8. 2. 2019
Luka Einfalt

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o kulturi in spoznavanju tistega, česar še ne poznamo. V petkovem večeru, ki smo mu dodali ponaslov Ljudje, ki jih morate spoznati. Z nami je bil glasbenik in glasbeni pedagog, prijeten sogovornik, ki nam bo prestavil evfonij. Ste že slišali zanj?

Luka Einfalt

Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o kulturi in spoznavanju tistega, česar še ne poznamo. V petkovem večeru, ki smo mu dodali ponaslov Ljudje, ki jih morate spoznati. Z nami je bil glasbenik in glasbeni pedagog, prijeten sogovornik, ki nam bo prestavil evfonij. Ste že slišali zanj?

glasba

Petkov večer

Luka Einfalt
Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o kulturi in spoznavanju tistega, česar še ne poznamo. V petkovem večeru, ki smo mu dodali ponaslov Ljudje, ki jih morate spoznati. Z nami je bil glasbenik in glasbeni pedagog, prijeten sogovornik, ki nam bo prestavil evfonij. Ste že slišali zanj?
VEČ ...|8. 2. 2019
Luka Einfalt
Kulturni praznik nas vabi k razmišljanju o kulturi in spoznavanju tistega, česar še ne poznamo. V petkovem večeru, ki smo mu dodali ponaslov Ljudje, ki jih morate spoznati. Z nami je bil glasbenik in glasbeni pedagog, prijeten sogovornik, ki nam bo prestavil evfonij. Ste že slišali zanj?

Mateja Feltrin Novljan

glasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

kultura

Kulturni utrinki

Danes je slovenski kulturni praznik
Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...
VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik
Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Jože Bartolj

kultura

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Jože Bartolj

Alenka PuharJože DežmanLindsay Rogerspartizanski kirurg

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2019
Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

s. Tina Čerin

komentardružbaodnosiduhovnost

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Radijski roman

VEČ ...|20. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2019
Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Jože Bartolj

Vladimir RukavinaJurij SoučekAndrej Jemec