Vabilo na pot

VEČ ...|11. 10. 2019
Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

naravašport

Vabilo na pot

Lepi jesenski dnevi vabijo!
Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.
VEČ ...|11. 10. 2019
Lepi jesenski dnevi vabijo!
Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Blaž Lesnik

naravašport

Sveta maša

VEČ ...|7. 10. 2019
Molitev rožnega venca in sveta maša iz bazilike Marije pomagaj z Brezij

Na praznik Rožnovenske Matere Božje že nekaj let pripravljamo Dan rožnega venca, ko na Brezjah molimo vse štiri dele rožnega venca in obhajamo sveto evharistijo. Molitev pa tudi nesporedno prenašamo v našem programu.

Molitev rožnega venca in sveta maša iz bazilike Marije pomagaj z Brezij

Na praznik Rožnovenske Matere Božje že nekaj let pripravljamo Dan rožnega venca, ko na Brezjah molimo vse štiri dele rožnega venca in obhajamo sveto evharistijo. Molitev pa tudi nesporedno prenašamo v našem programu.

duhovnost

Sveta maša

Molitev rožnega venca in sveta maša iz bazilike Marije pomagaj z Brezij
Na praznik Rožnovenske Matere Božje že nekaj let pripravljamo Dan rožnega venca, ko na Brezjah molimo vse štiri dele rožnega venca in obhajamo sveto evharistijo. Molitev pa tudi nesporedno prenašamo v našem programu.
VEČ ...|7. 10. 2019
Molitev rožnega venca in sveta maša iz bazilike Marije pomagaj z Brezij
Na praznik Rožnovenske Matere Božje že nekaj let pripravljamo Dan rožnega venca, ko na Brezjah molimo vse štiri dele rožnega venca in obhajamo sveto evharistijo. Molitev pa tudi nesporedno prenašamo v našem programu.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

kmetijstvokultura

Kmetijska oddaja

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.
VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

Robert Božič

kmetijstvokultura

Sol in luč

VEČ ...|24. 9. 2019
Anton Martin Slomšek: Misli o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.

»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.«Na praznik blaženega Slomška smo za oddajo Sol in luč izbrali njegove misli, ki govorijo o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.

Anton Martin Slomšek: Misli o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.

»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.«Na praznik blaženega Slomška smo za oddajo Sol in luč izbrali njegove misli, ki govorijo o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.

družbaodnosiduhovnost

Sol in luč

Anton Martin Slomšek: Misli o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.
»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.«Na praznik blaženega Slomška smo za oddajo Sol in luč izbrali njegove misli, ki govorijo o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.
VEČ ...|24. 9. 2019
Anton Martin Slomšek: Misli o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.
»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.«Na praznik blaženega Slomška smo za oddajo Sol in luč izbrali njegove misli, ki govorijo o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.
VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2019
Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij
Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.
VEČ ...|19. 9. 2019
Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij
Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Sveta maša

VEČ ...|16. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.
VEČ ...|16. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri Maši so sodelovale župnije:Maribor Pobrežje,Sv. Miklavž ob Dravi,Sv. Martin pri Vurbergu inžupnija Vurberk.Maševanje je vodil Stanko Praznik, kanonik;pridigal je dr. Avguštin Lah, pel pa zbor župnije MB Pobrežje.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kolokvij

VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
VEČ ...|8. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Duhovni nagovor

VEČ ...|8. 9. 2019
Praznik Marijinega rojstva

Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Praznik Marijinega rojstva

Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

duhovnost

Duhovni nagovor

Praznik Marijinega rojstva
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
VEČ ...|8. 9. 2019
Praznik Marijinega rojstva
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Jurij Bizjak

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 9. 2019
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.

Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.

Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

duhovnost

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.
VEČ ...|7. 9. 2019
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.

Silvestra Sadar

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 8. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 6. poglavje

V oddaji PRO smo nadaljevali z zgodbo letošnjih radijskih počitnic. Šesti dan, četrtek, 20. junija, je bil praznik svetega Rešnjega Telesa, ki smo ga počitnikarji obhajali s sveto mašo v cerkvi, ki je del stare opatije na višini 677 metrov.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 6. poglavje

V oddaji PRO smo nadaljevali z zgodbo letošnjih radijskih počitnic. Šesti dan, četrtek, 20. junija, je bil praznik svetega Rešnjega Telesa, ki smo ga počitnikarji obhajali s sveto mašo v cerkvi, ki je del stare opatije na višini 677 metrov.

spominprijatelji

Prijatelji Radia Ognjišče

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 6. poglavje
V oddaji PRO smo nadaljevali z zgodbo letošnjih radijskih počitnic. Šesti dan, četrtek, 20. junija, je bil praznik svetega Rešnjega Telesa, ki smo ga počitnikarji obhajali s sveto mašo v cerkvi, ki je del stare opatije na višini 677 metrov.
VEČ ...|26. 8. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 6. poglavje
V oddaji PRO smo nadaljevali z zgodbo letošnjih radijskih počitnic. Šesti dan, četrtek, 20. junija, je bil praznik svetega Rešnjega Telesa, ki smo ga počitnikarji obhajali s sveto mašo v cerkvi, ki je del stare opatije na višini 677 metrov.

Franci Trstenjak

spominprijatelji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

komentar

Komentar Časnik.si

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Ivan Štuhec

komentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 8. 2019
Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata

V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata

V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

duhovnostinfoMarijaStičnaMaksimiljan File

Utrip Cerkve v Sloveniji

Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata
V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.
VEČ ...|18. 8. 2019
Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata
V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

Petra Stopar

duhovnostinfoMarijaStičnaMaksimiljan File

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.
VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sveta maša

VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

Praznik Marijino vnebovzetje

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

duhovnost

Sveta maša

Praznik Marijino vnebovzetje
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.
VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

Ivan ŠumljakAlojz Podkrajnik

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Praznik Marijino vnebovzetje

duhovnost

Duhovni nagovor

Praznik Marijino vnebovzetje
VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Peter Štumpf

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Iz naših krajev

VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

družbaodnosi

Iz naših krajev

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Andrej Šinko

družbaodnosi

Kolokvij

VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kolokvij

Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!
VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapovedi

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 7. 2019
Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah

Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.

Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah

Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.

odnosiduhovnost

Informativni prispevki

Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah
Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.
VEČ ...|28. 7. 2019
Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah
Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.

Marta Jerebič

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

kulturadediščinaetnografskažetev

Kulturni utrinki

Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.
VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

pogovordružbainfo

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.
VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Andrej Šinko

pogovordružbainfo

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 7. 2019
Cesarski vrh in ostalo

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Cesarski vrh in ostalo

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

naravašport

Vabilo na pot

Cesarski vrh in ostalo
V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Cesarski vrh in ostalo
V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Blaž Lesnik

naravašport

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.
VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Sveta maša

VEČ ...|29. 6. 2019
Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel

Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.

Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel

Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel
Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.
VEČ ...|29. 6. 2019
Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel
Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.

Stanislav Zore

duhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

naravašportzdravstvo

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Blaž Lesnik

naravašportzdravstvo

Petkov večer

VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

glasbaspomindružba

Petkov večer

Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...
VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Jure Sešek

glasbaspomindružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Sol in luč

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.
VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.
VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Jože Bartolj

družbapolitikašolstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

glasbaSlovenijaSlomšek

Prijatelji Radia Ognjišče

Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

Mladoskop

VEČ ...|21. 6. 2019
Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor

Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor

Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

mladiodnosidružbapogovorvzgoja

Mladoskop

Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor
Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.
VEČ ...|21. 6. 2019
Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor
Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

Nataša Ličen

mladiodnosidružbapogovorvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.
VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

izobraževanjesvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.
VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Sv. Rešnje Telo in Kri
Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. Rešnje Telo in Kri
Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 6. 2019
Sveta Trojica

Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Sveta Trojica

Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Sveta Trojica
Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|15. 6. 2019
Sveta Trojica
Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Kulturni utrinki

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.
VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Jože Bartolj

Duhovni nagovor

VEČ ...|8. 6. 2019
Binkošti

Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Binkošti

Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Binkošti
Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|8. 6. 2019
Binkošti
Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

duhovnostdružbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostdružbakultura

Sveta maša

VEČ ...|30. 5. 2019
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah
Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle
VEČ ...|30. 5. 2019
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah
Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|30. 5. 2019
Duhovni nagovor - vnebohod

Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

Duhovni nagovor - vnebohod

Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni nagovor - vnebohod
Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.
VEČ ...|30. 5. 2019
Duhovni nagovor - vnebohod
Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

Andrej Glavan

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|23. 5. 2019
Prenos večera krščanskih izročil z Brezij

Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

Prenos večera krščanskih izročil z Brezij

Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

duhovnost

Sveta maša

Prenos večera krščanskih izročil z Brezij
Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.
VEČ ...|23. 5. 2019
Prenos večera krščanskih izročil z Brezij
Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

Radio Ognjišče

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbakomentar

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|14. 10. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. oktober 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. oktober 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 10. 2019
Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Jože Bartolj

kulturaBoršnikovo srečanjeNina Medved

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|14. 10. 2019
O molitvi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Robert Božič

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Tanja Dominko

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje