Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 7. 2019
O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem

Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem

Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem
Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.
VEČ ...|1. 7. 2019
O aktualnih temah s prof. dr. Ernestom Petričem
Z Ernestom Petričem tokrat o uresničitvi ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva in predlagani spremembi zakona, ki naj bi to uredila. Po njegovih besedah neizpolnitev ustavne odločbe kaže, da je naša preteklost, ki vernim ljudem ni bila naklonjena, še vedno živa. Še prej pa o komisiji za mednarodno pravo v Ženevi, dnevu državnosti, delitvi vodilnih položajev v EU, kandidatu za komisarja iz Slovenije, Marku Pavlihi in še o čem.

Tone Gorjup

družbapogovorpolitika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 6. 2019
Mehki goveji zrezki

Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

Mehki goveji zrezki

Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Mehki goveji zrezki
Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo
VEČ ...|17. 6. 2019
Mehki goveji zrezki
Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2019
Z Bojano Košnik Čuk o bontonu

O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

Z Bojano Košnik Čuk o bontonu

O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

družbakulturabonton

Svetovalnica

Z Bojano Košnik Čuk o bontonu
O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.
VEČ ...|7. 6. 2019
Z Bojano Košnik Čuk o bontonu
O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

Marjan Bunič

družbakulturabonton

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 6. 2019
Manipulacije s spolnimi zlorabami

Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

Manipulacije s spolnimi zlorabami

Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

družbakomentar

Komentar Časnik.si

Manipulacije s spolnimi zlorabami
Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.
VEČ ...|5. 6. 2019
Manipulacije s spolnimi zlorabami
Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

dr. Ivan Štuhec

družbakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2019
Kako do brezplačne pravne pomoči?

Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

Kako do brezplačne pravne pomoči?

Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

svetovanjepravopravna pomoč

Svetovalnica

Kako do brezplačne pravne pomoči?
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.
VEČ ...|23. 5. 2019
Kako do brezplačne pravne pomoči?
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

Blaž Lesnik

svetovanjepravopravna pomoč

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 5. 2019
Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje

Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje

Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

inovativnostpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje
Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.
VEČ ...|23. 5. 2019
Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje
Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostpodjetništvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 5. 2019
Beograjski nadškof Stanislav Hočevar

Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je pojasnil pomen papeževega obiska v tri pravoslavne države: Bolgarijo, Severno Makedonijo in Romunijo.

Beograjski nadškof Stanislav Hočevar

Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je pojasnil pomen papeževega obiska v tri pravoslavne države: Bolgarijo, Severno Makedonijo in Romunijo.

duhovnostdružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Beograjski nadškof Stanislav Hočevar
Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je pojasnil pomen papeževega obiska v tri pravoslavne države: Bolgarijo, Severno Makedonijo in Romunijo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Beograjski nadškof Stanislav Hočevar
Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je pojasnil pomen papeževega obiska v tri pravoslavne države: Bolgarijo, Severno Makedonijo in Romunijo.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2019
Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Znamenja napada podlubnikov
Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!
VEČ ...|25. 4. 2019
Znamenja napada podlubnikov
Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Svetovalnica

VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

svetovanje

Svetovalnica

Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

svetovanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2019

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Olje se pri cvrtju peni

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

Olje se pri cvrtju peni

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Olje se pri cvrtju peni
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.
VEČ ...|18. 3. 2019
Olje se pri cvrtju peni
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Kulturni utrinki

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.
VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Jože Bartolj

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 3. 2019
Krhki flancati

Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

Krhki flancati

Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krhki flancati
Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...
VEČ ...|4. 3. 2019
Krhki flancati
Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 2. 2019
Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo

Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.

Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo

Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.

davčna reformapolitikasbcjure leben

Informativni prispevki

Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo
Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.
VEČ ...|27. 2. 2019
Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo
Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.

Alen Salihović

davčna reformapolitikasbcjure leben

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

pogovorpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu
Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.
VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu
Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Radijski roman

VEČ ...|14. 2. 2019
Simon Jenko: Jeprški učitelj - tretji del

V tretjem delu novele Simona Jenka Jeprški učitelj bomo prišli do konca zgodbe o nenavadnem vaškem šolniku, ki sovraži svoj poklic in sanja o denarju, s katerim bi pobegnil nekam daleč stran. Dolgo časa se ukvarja z dobitno kombinacijo številk na loteriji in končno je prepričan, da ima pravo. Mu bo uspelo?

Simon Jenko: Jeprški učitelj - tretji del

V tretjem delu novele Simona Jenka Jeprški učitelj bomo prišli do konca zgodbe o nenavadnem vaškem šolniku, ki sovraži svoj poklic in sanja o denarju, s katerim bi pobegnil nekam daleč stran. Dolgo časa se ukvarja z dobitno kombinacijo številk na loteriji in končno je prepričan, da ima pravo. Mu bo uspelo?

novelaJenkohumoreska

Radijski roman

Simon Jenko: Jeprški učitelj - tretji del
V tretjem delu novele Simona Jenka Jeprški učitelj bomo prišli do konca zgodbe o nenavadnem vaškem šolniku, ki sovraži svoj poklic in sanja o denarju, s katerim bi pobegnil nekam daleč stran. Dolgo časa se ukvarja z dobitno kombinacijo številk na loteriji in končno je prepričan, da ima pravo. Mu bo uspelo?
VEČ ...|14. 2. 2019
Simon Jenko: Jeprški učitelj - tretji del
V tretjem delu novele Simona Jenka Jeprški učitelj bomo prišli do konca zgodbe o nenavadnem vaškem šolniku, ki sovraži svoj poklic in sanja o denarju, s katerim bi pobegnil nekam daleč stran. Dolgo časa se ukvarja z dobitno kombinacijo številk na loteriji in končno je prepričan, da ima pravo. Mu bo uspelo?

Marjan Bunič

novelaJenkohumoreska

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf
VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 2. 2019
Mlade je potrebno opogumiti

Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!

Mlade je potrebno opogumiti

Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mlade je potrebno opogumiti
Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!
VEČ ...|14. 2. 2019
Mlade je potrebno opogumiti
Velikokrat se zgodi, da težke razmere, v katerih se kmetijstvo nahaja, mnoge starše spodbudijo, da svojim otrokom svetujejo, da si izberejo drug - nekmetijski - poklic, saj naj bi imeli tako več odprtih poti. Tudi letošnji informativni dnevi ponujajo precej možnosti za opazovanje, zbiranje informacij in tehtanje prihodnjih korakov. Če jih bo vodilo srce, bodo gotovo narejeni v pravo smer. Dragi mladi, čimveč poguma in modrih odločitev vam želim!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Teorija spola: Spoljenje z uvedbo podčrtaja?

Zagovorniki teorije spola poskušajo vse bolj agresivno posegati v jezik in z vidika moči spreminjati slovnico in pravopis. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako izdalo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov uveljavlja podčrtaj.

Teorija spola: Spoljenje z uvedbo podčrtaja?

Zagovorniki teorije spola poskušajo vse bolj agresivno posegati v jezik in z vidika moči spreminjati slovnico in pravopis. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako izdalo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov uveljavlja podčrtaj.

vzgojaizobraževanjedružbapogovor

Informativni prispevki

Teorija spola: Spoljenje z uvedbo podčrtaja?
Zagovorniki teorije spola poskušajo vse bolj agresivno posegati v jezik in z vidika moči spreminjati slovnico in pravopis. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako izdalo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov uveljavlja podčrtaj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Teorija spola: Spoljenje z uvedbo podčrtaja?
Zagovorniki teorije spola poskušajo vse bolj agresivno posegati v jezik in z vidika moči spreminjati slovnico in pravopis. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako izdalo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov uveljavlja podčrtaj.

Marta Jerebič

vzgojaizobraževanjedružbapogovor

Pogovor o

VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

sveto pismootroci

Pogovor o

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.
VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Tone Gorjup

sveto pismootroci

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 1. 2019
Kis iz jabolk

Domač kis je premalo kisel, ali mu lahko dodajo kupljen kis, je spraševala poslušalka in sestra Nikolina ji je pritrdila, svetovala je tudi naj poskrbijo za pravo temperaturo - pri prenizki kisanje ne uspe najbolje

Kis iz jabolk

Domač kis je premalo kisel, ali mu lahko dodajo kupljen kis, je spraševala poslušalka in sestra Nikolina ji je pritrdila, svetovala je tudi naj poskrbijo za pravo temperaturo - pri prenizki kisanje ne uspe najbolje

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kis iz jabolk
Domač kis je premalo kisel, ali mu lahko dodajo kupljen kis, je spraševala poslušalka in sestra Nikolina ji je pritrdila, svetovala je tudi naj poskrbijo za pravo temperaturo - pri prenizki kisanje ne uspe najbolje
VEČ ...|28. 1. 2019
Kis iz jabolk
Domač kis je premalo kisel, ali mu lahko dodajo kupljen kis, je spraševala poslušalka in sestra Nikolina ji je pritrdila, svetovala je tudi naj poskrbijo za pravo temperaturo - pri prenizki kisanje ne uspe najbolje

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|21. 1. 2019
Nepremičninski trg

Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.

Nepremičninski trg

Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Nepremičninski trg
Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.
VEČ ...|21. 1. 2019
Nepremičninski trg
Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 1. 2019
V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

kulturakoncert psallitematjaž šček

Kulturni utrinki

V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom
VEČ ...|14. 1. 2019
V Sakralnem abonmaju bo s pesmimi iz pravoslavne liturgije nastopil MePZ Psallite z Matjažem Ščekom

Jože Bartolj

kulturakoncert psallitematjaž šček

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2019
Dr. Matej Avbelj o uspešnosti Sodnega sveta in odhodu dr. Verice Trstenjak

Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.

Dr. Matej Avbelj o uspešnosti Sodnega sveta in odhodu dr. Verice Trstenjak

Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.

infoizobraževanjepolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Matej Avbelj o uspešnosti Sodnega sveta in odhodu dr. Verice Trstenjak
Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.
VEČ ...|9. 1. 2019
Dr. Matej Avbelj o uspešnosti Sodnega sveta in odhodu dr. Verice Trstenjak
Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 1. 2019
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu

Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu

Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

pogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu
Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.
VEČ ...|7. 1. 2019
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu
Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Helena Škrlec

pogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

družbakomentarsovražni govorsvoboda

Komentar Domovina.je

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...
VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Eva Gregorc

družbakomentarsovražni govorsvoboda

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2018
Pravnik Avbelj: LPP krši ustavo

Z javnega podjetja LPP nam še vedno niso navedli razlogov za odstranitev oglasa Zavoda Živim, ki spodbuja veselje do življenja in nudi oporo mamicam v stiski. Omenjeni zavod je oglas naročil preko oglaševalske agencije SMS Marketing, ta pa ima za oglaševanje na avtobusih sklenjeno pogodbo z Mediabusom, hčerinskim podjetjem Ljubljanskega potniškega prometa. Oglas je LPP odstranil na lastno pest, kar je za naš radio tudi potrdil. S tem LPP po besedah profesorja za evropsko pravo dr. Mateja Avblja krši ustavo.

Pravnik Avbelj: LPP krši ustavo

Z javnega podjetja LPP nam še vedno niso navedli razlogov za odstranitev oglasa Zavoda Živim, ki spodbuja veselje do življenja in nudi oporo mamicam v stiski. Omenjeni zavod je oglas naročil preko oglaševalske agencije SMS Marketing, ta pa ima za oglaševanje na avtobusih sklenjeno pogodbo z Mediabusom, hčerinskim podjetjem Ljubljanskega potniškega prometa. Oglas je LPP odstranil na lastno pest, kar je za naš radio tudi potrdil. S tem LPP po besedah profesorja za evropsko pravo dr. Mateja Avblja krši ustavo.

družbainfoizobraževanjekomentarotrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Pravnik Avbelj: LPP krši ustavo
Z javnega podjetja LPP nam še vedno niso navedli razlogov za odstranitev oglasa Zavoda Živim, ki spodbuja veselje do življenja in nudi oporo mamicam v stiski. Omenjeni zavod je oglas naročil preko oglaševalske agencije SMS Marketing, ta pa ima za oglaševanje na avtobusih sklenjeno pogodbo z Mediabusom, hčerinskim podjetjem Ljubljanskega potniškega prometa. Oglas je LPP odstranil na lastno pest, kar je za naš radio tudi potrdil. S tem LPP po besedah profesorja za evropsko pravo dr. Mateja Avblja krši ustavo.
VEČ ...|19. 12. 2018
Pravnik Avbelj: LPP krši ustavo
Z javnega podjetja LPP nam še vedno niso navedli razlogov za odstranitev oglasa Zavoda Živim, ki spodbuja veselje do življenja in nudi oporo mamicam v stiski. Omenjeni zavod je oglas naročil preko oglaševalske agencije SMS Marketing, ta pa ima za oglaševanje na avtobusih sklenjeno pogodbo z Mediabusom, hčerinskim podjetjem Ljubljanskega potniškega prometa. Oglas je LPP odstranil na lastno pest, kar je za naš radio tudi potrdil. S tem LPP po besedah profesorja za evropsko pravo dr. Mateja Avblja krši ustavo.

Marjana Debevec

družbainfoizobraževanjekomentarotrocipogovorpolitikavzgoja

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 12. 2018
Razpokančki

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji razpokančki niso uspeli, svetovala naj preveri temperaturo pečici in pravo količino sestavin.

Razpokančki

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji razpokančki niso uspeli, svetovala naj preveri temperaturo pečici in pravo količino sestavin.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razpokančki
Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji razpokančki niso uspeli, svetovala naj preveri temperaturo pečici in pravo količino sestavin.
VEČ ...|17. 12. 2018
Razpokančki
Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji razpokančki niso uspeli, svetovala naj preveri temperaturo pečici in pravo količino sestavin.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 12. 2018
Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.

Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.

Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.

Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.

infopapežpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.
Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.
VEČ ...|16. 12. 2018
Spolne zlorabe, Ukrajinska pravoslavna cerkev - posledice osamosvajanja.
Pogovor s Slovenko, ki živi v Washingtonu. Spregovorila je o tem, kako so se tamkajšnji verniki odzvali na škandal spolnih zlorab. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar pa je pojasnil posledice, ki jih povzroča neodvisnost Ukrajinske pravoslavne Cerkve.

Marta JerebičMarjana Debevec

infopapežpolitika

Od slike do besede

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

kulturadružbaduhovnost

Od slike do besede

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kulturadružbaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 11. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o izboljšanju dela ustavnega sodišča

Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o izboljšanju dela ustavnega sodišča

Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.

pogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o izboljšanju dela ustavnega sodišča
Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.
VEČ ...|19. 11. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o izboljšanju dela ustavnega sodišča
Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.

Alen Salihović

pogovorpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 10. 2018
Sinoda mladih, razkol v pravoslavni Cerkvi, srečanje papeža in južnokorejskega predsednika

Sinoda mladih prehaja v sklepni del. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se dotaknili le nekaterih od številnih tem, ki zaposlujejo sinodalne očete in mlade. Spregovorili smo tudi o novem razkolu v pravoslavni Cerkvi, srečanju papeža in južnokorejskega predsednika ter o drugih dogodkih iz življenja Cerkve v preteklem tednu.

Sinoda mladih, razkol v pravoslavni Cerkvi, srečanje papeža in južnokorejskega predsednika

Sinoda mladih prehaja v sklepni del. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se dotaknili le nekaterih od številnih tem, ki zaposlujejo sinodalne očete in mlade. Spregovorili smo tudi o novem razkolu v pravoslavni Cerkvi, srečanju papeža in južnokorejskega predsednika ter o drugih dogodkih iz življenja Cerkve v preteklem tednu.

duhovnostinfopogovorpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sinoda mladih, razkol v pravoslavni Cerkvi, srečanje papeža in južnokorejskega predsednika
Sinoda mladih prehaja v sklepni del. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se dotaknili le nekaterih od številnih tem, ki zaposlujejo sinodalne očete in mlade. Spregovorili smo tudi o novem razkolu v pravoslavni Cerkvi, srečanju papeža in južnokorejskega predsednika ter o drugih dogodkih iz življenja Cerkve v preteklem tednu.
VEČ ...|21. 10. 2018
Sinoda mladih, razkol v pravoslavni Cerkvi, srečanje papeža in južnokorejskega predsednika
Sinoda mladih prehaja v sklepni del. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se dotaknili le nekaterih od številnih tem, ki zaposlujejo sinodalne očete in mlade. Spregovorili smo tudi o novem razkolu v pravoslavni Cerkvi, srečanju papeža in južnokorejskega predsednika ter o drugih dogodkih iz življenja Cerkve v preteklem tednu.

Marjana Debevec

duhovnostinfopogovorpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 10. 2018
Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar

Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.

Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar

Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.

info

Informativni prispevki

Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar
Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.
VEČ ...|16. 10. 2018
Razkol v pravoslavni Cerkvi - nadškof Stanislav Hočevar
Ruska pravoslavna Cerkev je prekinila ’evharistično občestvo’ s carigrajskim ekumenskim patriarhatom. Takšno odločitev je sprejela na včerajšnjem zasedanju v Minsku, trajala pa bo dokler ekumenski patriarhat ne bo preklical priznanja neodvisnosti Ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar je storil minuli četrtek. Gre za razkol v pravoslavju.

Marta Jerebič

info

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|15. 10. 2018
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o svobodi govora ter poročilu Sveta Evrope

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec sta v oddaji najprej spregovorila o pluralizmu in svobodi govora. V drugem delu pa sta komentirala poročilo Sveta Evrope o pravosodnih sistemih. Kritična sta bila do razmer s slovenskem pravosodju pa tudi do odnosa vodstvenih struktur.

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o svobodi govora ter poročilu Sveta Evrope

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec sta v oddaji najprej spregovorila o pluralizmu in svobodi govora. V drugem delu pa sta komentirala poročilo Sveta Evrope o pravosodnih sistemih. Kritična sta bila do razmer s slovenskem pravosodju pa tudi do odnosa vodstvenih struktur.

družbainfoizobraževanjepolitikapogovor

Spoznanje več predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o svobodi govora ter poročilu Sveta Evrope
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec sta v oddaji najprej spregovorila o pluralizmu in svobodi govora. V drugem delu pa sta komentirala poročilo Sveta Evrope o pravosodnih sistemih. Kritična sta bila do razmer s slovenskem pravosodju pa tudi do odnosa vodstvenih struktur.
VEČ ...|15. 10. 2018
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o svobodi govora ter poročilu Sveta Evrope
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec sta v oddaji najprej spregovorila o pluralizmu in svobodi govora. V drugem delu pa sta komentirala poročilo Sveta Evrope o pravosodnih sistemih. Kritična sta bila do razmer s slovenskem pravosodju pa tudi do odnosa vodstvenih struktur.

Alen Salihović

družbainfoizobraževanjepolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|10. 10. 2018
Sojenje p. Tadeju Strehovcu

V oddaji smo se z izrednim profesorjem za pravo človekovih pravic, ustavno in upravno pravo, dr. Jernejem Letnarjem Černičem pogovarjali o pluralizmu in strpnosti tudi v primerih Jože Možina in Jože Dežman ter p. Tadej Strehovec. Slišite lahko, kaj se je dogajalo na shodu v podporo duhovniku p. Strehovcu, gosta pa smo vprašali, kaj ti primeri pomenijo za demokracijo. V zadnjem delu oddaje pa smo gostili tudi člana sveta Varuha človekovih pravic mag. Sebastjana Valentana, ki nam je spregovoril o delu varuha in o tem, kako lahko oddate pobudo v primeru verske nestrpnosti ali drugih krivic.

Sojenje p. Tadeju Strehovcu

V oddaji smo se z izrednim profesorjem za pravo človekovih pravic, ustavno in upravno pravo, dr. Jernejem Letnarjem Černičem pogovarjali o pluralizmu in strpnosti tudi v primerih Jože Možina in Jože Dežman ter p. Tadej Strehovec. Slišite lahko, kaj se je dogajalo na shodu v podporo duhovniku p. Strehovcu, gosta pa smo vprašali, kaj ti primeri pomenijo za demokracijo. V zadnjem delu oddaje pa smo gostili tudi člana sveta Varuha človekovih pravic mag. Sebastjana Valentana, ki nam je spregovoril o delu varuha in o tem, kako lahko oddate pobudo v primeru verske nestrpnosti ali drugih krivic.

družba

Pogovor o

Sojenje p. Tadeju Strehovcu
V oddaji smo se z izrednim profesorjem za pravo človekovih pravic, ustavno in upravno pravo, dr. Jernejem Letnarjem Černičem pogovarjali o pluralizmu in strpnosti tudi v primerih Jože Možina in Jože Dežman ter p. Tadej Strehovec. Slišite lahko, kaj se je dogajalo na shodu v podporo duhovniku p. Strehovcu, gosta pa smo vprašali, kaj ti primeri pomenijo za demokracijo. V zadnjem delu oddaje pa smo gostili tudi člana sveta Varuha človekovih pravic mag. Sebastjana Valentana, ki nam je spregovoril o delu varuha in o tem, kako lahko oddate pobudo v primeru verske nestrpnosti ali drugih krivic.
VEČ ...|10. 10. 2018
Sojenje p. Tadeju Strehovcu
V oddaji smo se z izrednim profesorjem za pravo človekovih pravic, ustavno in upravno pravo, dr. Jernejem Letnarjem Černičem pogovarjali o pluralizmu in strpnosti tudi v primerih Jože Možina in Jože Dežman ter p. Tadej Strehovec. Slišite lahko, kaj se je dogajalo na shodu v podporo duhovniku p. Strehovcu, gosta pa smo vprašali, kaj ti primeri pomenijo za demokracijo. V zadnjem delu oddaje pa smo gostili tudi člana sveta Varuha človekovih pravic mag. Sebastjana Valentana, ki nam je spregovoril o delu varuha in o tem, kako lahko oddate pobudo v primeru verske nestrpnosti ali drugih krivic.

Alen Salihović

družba

Svetovalnica

VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

notarsvetovanjepravo

Svetovalnica

O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.
VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

Tanja Dominko

notarsvetovanjepravo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 8. 2018
Varnost na gorskih poteh

Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Varnost na gorskih poteh

Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

naravagorevarnost

Svetovalnica

Varnost na gorskih poteh
Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.
VEČ ...|14. 8. 2018
Varnost na gorskih poteh
Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Blaž Lesnik

naravagorevarnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 8. 2018
Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

družbapogovorpolitikapravosodišča

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.
VEČ ...|6. 8. 2018
Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Alen Salihović

družbapogovorpolitikapravosodišča

Svetovalnica

VEČ ...|2. 8. 2018
Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?

Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!

Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?

Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!

svetovanjespletgoljufije

Svetovalnica

Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?
Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!
VEČ ...|2. 8. 2018
Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?
Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!

Blaž Lesnik

svetovanjespletgoljufije

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 7. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

družbapolitikapravoustava

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.
VEČ ...|16. 7. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Alen Salihović

družbapolitikapravoustava

Iz Betanije

VEČ ...|18. 6. 2018
Pomen duhovnosti med počitnicami

O tem, zakaj je koristno v poletni čas oddiha vplesti tudi duhovnost in zakaj je treba nahraniti tudi duha s pravo hrano, je spregovoril jezuit p. Ivan Platovnjak.

Pomen duhovnosti med počitnicami

O tem, zakaj je koristno v poletni čas oddiha vplesti tudi duhovnost in zakaj je treba nahraniti tudi duha s pravo hrano, je spregovoril jezuit p. Ivan Platovnjak.

duhovnostduhovne vajepoletje

Iz Betanije

Pomen duhovnosti med počitnicami
O tem, zakaj je koristno v poletni čas oddiha vplesti tudi duhovnost in zakaj je treba nahraniti tudi duha s pravo hrano, je spregovoril jezuit p. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|18. 6. 2018
Pomen duhovnosti med počitnicami
O tem, zakaj je koristno v poletni čas oddiha vplesti tudi duhovnost in zakaj je treba nahraniti tudi duha s pravo hrano, je spregovoril jezuit p. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostduhovne vajepoletje

Bonton

VEČ ...|7. 5. 2018
Šopek

Šopek kot darilo ali pozornost lahko o nas veliko pove. Vendar prava izbira cvetja ni vse - potrebno ga je tudi izročiti na način, da mu damo pravo veljavo. Nekaj nasvetov nam je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? nanizala strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.

Šopek

Šopek kot darilo ali pozornost lahko o nas veliko pove. Vendar prava izbira cvetja ni vse - potrebno ga je tudi izročiti na način, da mu damo pravo veljavo. Nekaj nasvetov nam je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? nanizala strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.

svetovanjevzgoja

Bonton

Šopek
Šopek kot darilo ali pozornost lahko o nas veliko pove. Vendar prava izbira cvetja ni vse - potrebno ga je tudi izročiti na način, da mu damo pravo veljavo. Nekaj nasvetov nam je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? nanizala strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.
VEČ ...|7. 5. 2018
Šopek
Šopek kot darilo ali pozornost lahko o nas veliko pove. Vendar prava izbira cvetja ni vse - potrebno ga je tudi izročiti na način, da mu damo pravo veljavo. Nekaj nasvetov nam je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? nanizala strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.

Marjan Bunič

svetovanjevzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Komentar tedna

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.
VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Radio Ognjišče

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 4. 2018
Majda Sepe, Ricky Valance, Doris Drágovič in Patty Pravo

Spomin: Majda Sepe (12. obletnica smrti), Alberto Pucer (63. obletnica rojstva), Patty Pravo (70. rojstni dan), Doris Dragovič (57. rojstni dan), Ricky Valance (79. rojstni dan), Montserrat Caballe (85. rojstni dan)V oddaji ste slišali še: Mirelle Mathieu – Glory glory Halleluja, Marjana Deržaj - Breza moje mladosti, Bele vrane - Kam si namenjen, Ivanka Kraševec – Poljubčki takšni in drugačni, Tatjana Gros - Moje žalostne oči, Elvis Presley - I Love You Because ...

Majda Sepe, Ricky Valance, Doris Drágovič in Patty Pravo

Spomin: Majda Sepe (12. obletnica smrti), Alberto Pucer (63. obletnica rojstva), Patty Pravo (70. rojstni dan), Doris Dragovič (57. rojstni dan), Ricky Valance (79. rojstni dan), Montserrat Caballe (85. rojstni dan)V oddaji ste slišali še: Mirelle Mathieu – Glory glory Halleluja, Marjana Deržaj - Breza moje mladosti, Bele vrane - Kam si namenjen, Ivanka Kraševec – Poljubčki takšni in drugačni, Tatjana Gros - Moje žalostne oči, Elvis Presley - I Love You Because ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Majda Sepe, Ricky Valance, Doris Drágovič in Patty Pravo
Spomin: Majda Sepe (12. obletnica smrti), Alberto Pucer (63. obletnica rojstva), Patty Pravo (70. rojstni dan), Doris Dragovič (57. rojstni dan), Ricky Valance (79. rojstni dan), Montserrat Caballe (85. rojstni dan)V oddaji ste slišali še: Mirelle Mathieu – Glory glory Halleluja, Marjana Deržaj - Breza moje mladosti, Bele vrane - Kam si namenjen, Ivanka Kraševec – Poljubčki takšni in drugačni, Tatjana Gros - Moje žalostne oči, Elvis Presley - I Love You Because ...
VEČ ...|12. 4. 2018
Majda Sepe, Ricky Valance, Doris Drágovič in Patty Pravo
Spomin: Majda Sepe (12. obletnica smrti), Alberto Pucer (63. obletnica rojstva), Patty Pravo (70. rojstni dan), Doris Dragovič (57. rojstni dan), Ricky Valance (79. rojstni dan), Montserrat Caballe (85. rojstni dan)V oddaji ste slišali še: Mirelle Mathieu – Glory glory Halleluja, Marjana Deržaj - Breza moje mladosti, Bele vrane - Kam si namenjen, Ivanka Kraševec – Poljubčki takšni in drugačni, Tatjana Gros - Moje žalostne oči, Elvis Presley - I Love You Because ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Bonton

VEČ ...|9. 4. 2018
Pravočasno pošiljanje vabil

Če želimo, da se slavja, koncerta ali drugega dogodka, ki ga organiziramo, res udeležijo vsi vabljeni, jih moramo pravočasno povabiti. Kakšna so pri tem pravila in priporočila, pa svetuje strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.

Pravočasno pošiljanje vabil

Če želimo, da se slavja, koncerta ali drugega dogodka, ki ga organiziramo, res udeležijo vsi vabljeni, jih moramo pravočasno povabiti. Kakšna so pri tem pravila in priporočila, pa svetuje strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.

svetovanjevzgoja

Bonton

Pravočasno pošiljanje vabil
Če želimo, da se slavja, koncerta ali drugega dogodka, ki ga organiziramo, res udeležijo vsi vabljeni, jih moramo pravočasno povabiti. Kakšna so pri tem pravila in priporočila, pa svetuje strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.
VEČ ...|9. 4. 2018
Pravočasno pošiljanje vabil
Če želimo, da se slavja, koncerta ali drugega dogodka, ki ga organiziramo, res udeležijo vsi vabljeni, jih moramo pravočasno povabiti. Kakšna so pri tem pravila in priporočila, pa svetuje strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik.

Marjan Bunič

svetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|30. 3. 2018
p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja

»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«

p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja

»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«

Svetovalnica

p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja
»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«
VEČ ...|30. 3. 2018
p. dr. Andrej Šegula - Spoved: Vabilo v objem Božjega usmiljenja
»Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: »Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.«

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2019
Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Robert Božič, Slavi Košir

izobraževanjekmetijstvo

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Nataša Ličen

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2019
Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Marjan Bunič

festivalPtujpletnadediščina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar