Sol in luč

VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnostodnosi

Sol in luč

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.
Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.
Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 3. 2020
244. oddaja

Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

244. oddaja

Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

244. oddaja
Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …
VEČ ...|12. 3. 2020
244. oddaja
Predvajali smo skladbe: Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Mais quand le matin - Claude François, I Love to Love (But My Baby Loves to Dance) - Tina Charles, Kaj je še ljubezen – Tomaž Domicelj, People need love – Abba, Memories of Heidelberg - Peggy March, Helloa – Bele vrane, Massachusettes – Bee Gees, Adio mare – Ivo Robić, Moja mala devojčica – Zdenka Vučković in Ivo Robić, Traumland – Heintje, Pegasto dekle – Arsen Dedič …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Petkov večer

VEČ ...|14. 2. 2020
Valentinovo

God Sv. Valentina, ki ima, po ljudskem izročilu, ključ od korenin nas zaziba tudi v romantično vzdušje. Zato govorimo o ljubezni, ključni življenjski sili, ki da vse a tudi vzame. Ljubezen je v nas in okoli nas, je čutno izražena v poeziji, molitvi in notnem zapisu ... Dan ljubezni postane večer ljubezni.

Valentinovo

God Sv. Valentina, ki ima, po ljudskem izročilu, ključ od korenin nas zaziba tudi v romantično vzdušje. Zato govorimo o ljubezni, ključni življenjski sili, ki da vse a tudi vzame. Ljubezen je v nas in okoli nas, je čutno izražena v poeziji, molitvi in notnem zapisu ... Dan ljubezni postane večer ljubezni.

glasbadružbakulturaodnosi

Petkov večer

Valentinovo
God Sv. Valentina, ki ima, po ljudskem izročilu, ključ od korenin nas zaziba tudi v romantično vzdušje. Zato govorimo o ljubezni, ključni življenjski sili, ki da vse a tudi vzame. Ljubezen je v nas in okoli nas, je čutno izražena v poeziji, molitvi in notnem zapisu ... Dan ljubezni postane večer ljubezni.
VEČ ...|14. 2. 2020
Valentinovo
God Sv. Valentina, ki ima, po ljudskem izročilu, ključ od korenin nas zaziba tudi v romantično vzdušje. Zato govorimo o ljubezni, ključni življenjski sili, ki da vse a tudi vzame. Ljubezen je v nas in okoli nas, je čutno izražena v poeziji, molitvi in notnem zapisu ... Dan ljubezni postane večer ljubezni.

Alenka Žibert

glasbadružbakulturaodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|13. 2. 2020
240. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Malokdaj se srečava – Beti Jurkovič, Ave Maria in Čovjek – Josipa Lisac, Človek – Janez Bončina, Burn that candle - Bill Haley, Ljubezen je najlepši dar - Irena Kohont, Greatest Love of All - Whitney Houston, Srček dela tika taka – Ivo Mojzer in Moni Kovačič, Chi non-lavora non-fa lamore - Claudia Mori, Schenk mir deine liebe – Julio Iglesias, Nek živi ljubav - Srebrna krila, Ma Mélodie DAmour - Mireille Mathieu ...

240. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Malokdaj se srečava – Beti Jurkovič, Ave Maria in Čovjek – Josipa Lisac, Človek – Janez Bončina, Burn that candle - Bill Haley, Ljubezen je najlepši dar - Irena Kohont, Greatest Love of All - Whitney Houston, Srček dela tika taka – Ivo Mojzer in Moni Kovačič, Chi non-lavora non-fa lamore - Claudia Mori, Schenk mir deine liebe – Julio Iglesias, Nek živi ljubav - Srebrna krila, Ma Mélodie DAmour - Mireille Mathieu ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

240. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Malokdaj se srečava – Beti Jurkovič, Ave Maria in Čovjek – Josipa Lisac, Človek – Janez Bončina, Burn that candle - Bill Haley, Ljubezen je najlepši dar - Irena Kohont, Greatest Love of All - Whitney Houston, Srček dela tika taka – Ivo Mojzer in Moni Kovačič, Chi non-lavora non-fa lamore - Claudia Mori, Schenk mir deine liebe – Julio Iglesias, Nek živi ljubav - Srebrna krila, Ma Mélodie DAmour - Mireille Mathieu ...
VEČ ...|13. 2. 2020
240. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Malokdaj se srečava – Beti Jurkovič, Ave Maria in Čovjek – Josipa Lisac, Človek – Janez Bončina, Burn that candle - Bill Haley, Ljubezen je najlepši dar - Irena Kohont, Greatest Love of All - Whitney Houston, Srček dela tika taka – Ivo Mojzer in Moni Kovačič, Chi non-lavora non-fa lamore - Claudia Mori, Schenk mir deine liebe – Julio Iglesias, Nek živi ljubav - Srebrna krila, Ma Mélodie DAmour - Mireille Mathieu ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

pogovorkoroškaduhovnost

Naš gost

Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Matjaž Merljak

pogovorkoroškaduhovnost

Ritem srca

VEČ ...|5. 2. 2020
Martin Smith prihaja v Ljubljano!

Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.

Martin Smith prihaja v Ljubljano!

Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.

glasbasodobna krščanska glasbaMartin SmithThis Is The Day

Ritem srca

Martin Smith prihaja v Ljubljano!
Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.
VEČ ...|5. 2. 2020
Martin Smith prihaja v Ljubljano!
Tudi tokrat smo oddajo namenili velikanu sodobne krščanske glasbe Martinu Smithu in njegovi glasbo. Slišali smo nekaj njegovih pesmi in se tudi na tak način pripravljali ter vabili na slavljenski koncert This Is The Day, ki bo 9. februarja ob 19.00 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Delirious? - History Maker (Live), Delirious? (feat. Darlene Zschech) - What A Friend Ive Found, Martin Smith - Forever Yours, Martin Smith (feat. Elle Limebear) - Jesus Only You.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaMartin SmithThis Is The Day

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

pogovorglasbaspomin

Z ljudmi na poti

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.
VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

pogovorglasbaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|19. 12. 2019
232. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

232. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

232. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...
VEČ ...|19. 12. 2019
232. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.
VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Alen Salihović

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 11. 2019
229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

229. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...
VEČ ...|28. 11. 2019
229. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

odnosiotrociločeni

Informativni prispevki

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

Marta Jerebič

odnosiotrociločeni

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

duhovnostpogovor

Radijska kateheza

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Kulturni utrinki

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.
VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Jože Bartolj

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

družbapogovorČeškaAnita Gregorec

Z ljudmi na poti

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družbapogovorČeškaAnita Gregorec

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 9. 2019
Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

izobraževanjekomentarmladi

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje
O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.
VEČ ...|9. 9. 2019
Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje
O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Martin Nahtigal

izobraževanjekomentarmladi

Srečanja

VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

pogovorkultura

Srečanja

„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.
VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

Alen Salihović

pogovorkultura

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Samo-prevare?
Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.
VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?
Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

družba

Sol in luč

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 8. 2019
Ljubezen večna ustvarja vse

Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Ljubezen večna ustvarja vse

Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|5. 8. 2019
Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Ritem srca

VEČ ...|31. 7. 2019
Lauren Daigle in Mathew West

Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.

Lauren Daigle in Mathew West

Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.

glasbasodobna krščanska glasba

Ritem srca

Lauren Daigle in Mathew West
Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.
VEČ ...|31. 7. 2019
Lauren Daigle in Mathew West
Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasba

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Petkov večer

VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

glasbaspomindružba

Petkov večer

Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...
VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Jure Sešek

glasbaspomindružba

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Duhovna misel

VEČ ...|25. 6. 2019
Če ljubimo, postajamo ljubezen.

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

Če ljubimo, postajamo ljubezen.

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

duhovnost

Duhovna misel

Če ljubimo, postajamo ljubezen.
Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)
VEČ ...|25. 6. 2019
Če ljubimo, postajamo ljubezen.
Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

Gregor Čušin

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

glasbaSlovenijaSlomšek

Prijatelji Radia Ognjišče

Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

duhovnostpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.
VEČ ...|23. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stesom
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Duhovna misel

VEČ ...|18. 6. 2019
Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva

Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)

Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva

Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)

duhovnost

Duhovna misel

Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva
Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)
VEČ ...|18. 6. 2019
Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva
Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...
VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Šmarnice

VEČ ...|16. 5. 2019
L kot ljubezen

L kot ljubezen

duhovnost

Šmarnice

L kot ljubezen
VEČ ...|16. 5. 2019
L kot ljubezen

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

pogovorodnosi

Informativni prispevki

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.
VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Marta Jerebič

pogovorodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

duhovnost

Duhovna misel

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)
VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

spovedvstajenjeBožje usmiljenjekatehezabolniki

Radijska kateheza

Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Damijana Medved

spovedvstajenjeBožje usmiljenjekatehezabolniki

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

kulturaodnosi

Od slike do besede

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kulturaodnosi

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.
VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Toni Brinjovc

Radijski misijon 2019

Duhovna misel

VEČ ...|16. 3. 2019
Ljubezen nikoli ne mine!

Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)

Ljubezen nikoli ne mine!

Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)

duhovnost

Duhovna misel

Ljubezen nikoli ne mine!
Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)
VEČ ...|16. 3. 2019
Ljubezen nikoli ne mine!
Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)

Gregor Čušin

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Petkov večer

Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.
VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Alenka Žibert

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Iz Betanije

VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Duhovna misel

VEČ ...|11. 3. 2019
Ljubezen obstaja zgolj v dejanju

Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)

Ljubezen obstaja zgolj v dejanju

Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)

duhovnost

Duhovna misel

Ljubezen obstaja zgolj v dejanju
Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)
VEČ ...|11. 3. 2019
Ljubezen obstaja zgolj v dejanju
Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)
VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|25. 2. 2019
Tvoja ljubezen me dela velikega.

Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)

Tvoja ljubezen me dela velikega.

Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)

duhovnost

Duhovna misel

Tvoja ljubezen me dela velikega.
Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)
VEČ ...|25. 2. 2019
Tvoja ljubezen me dela velikega.
Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)

Gregor Čušin

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf
VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...
VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Globine

VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Globine

Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Komentar tedna

VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

komentarbožičspominBrezjeMarija

Komentar tedna

Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.
VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Andreja Eržen Firšt

komentarbožičspominBrezjeMarija

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2020
Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Mateja Subotičanec

svetovanjeizobraževanjeotrociodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Komentar tedna

VEČ ...|27. 3. 2020
Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Emanuela Žerdin

komentar

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 3. 2020
O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonisimpozijzborniketiopijapolona dominik

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Marjana Debevec

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2020
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost