Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

odnosiotrociločeni

Informativni prispevki

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

Marta Jerebič

odnosiotrociločeni

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

duhovnostpogovor

Radijska kateheza

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Kulturni utrinki

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.
VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Jože Bartolj

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

družbapogovorČeškaAnita Gregorec

Z ljudmi na poti

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družbapogovorČeškaAnita Gregorec

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 9. 2019
Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

izobraževanjekomentarmladi

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje
O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.
VEČ ...|9. 9. 2019
Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje
O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Martin Nahtigal

izobraževanjekomentarmladi

Srečanja

VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

„Irena, lahko noč“

V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

pogovorkultura

Srečanja

„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.
VEČ ...|20. 8. 2019
„Irena, lahko noč“
V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili pogovoru s producentom dokumentarnega filma „Irena, lahko noč“ Mihom Čelarjem. Film je ljubezenska zgodba, ki govori o ljubezni med Ireno in Avguštinom Mavčcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, kjer je Irena utrpela hude možganske poškodbe, in se ni več prebudila.

Alen Salihović

pogovorkultura

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Samo-prevare?
Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.
VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?
Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

družba

Sol in luč

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 8. 2019
Ljubezen večna ustvarja vse

Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Ljubezen večna ustvarja vse

Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|5. 8. 2019
Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Ritem srca

VEČ ...|31. 7. 2019
Lauren Daigle in Mathew West

Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.

Lauren Daigle in Mathew West

Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.

glasbasodobna krščanska glasba

Ritem srca

Lauren Daigle in Mathew West
Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.
VEČ ...|31. 7. 2019
Lauren Daigle in Mathew West
Slišali smo trenutno najbolj poslušano izvajalko in avtorico sodobne krščanske glasbe, Lauren Daigle ter najnovejše pesmi Mathew-a West-a.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Ljubezen popolna, Lauren Daigle - Look Up Child, Lauren Daigle - Rescue, Mathew West - The God Who Saves, Mathew West - Nobody.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasba

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Petkov večer

VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

glasbaspomindružba

Petkov večer

Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...
VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Jure Sešek

glasbaspomindružba

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Duhovna misel

VEČ ...|25. 6. 2019
Če ljubimo, postajamo ljubezen.

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

Če ljubimo, postajamo ljubezen.

Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

duhovnost

Duhovna misel

Če ljubimo, postajamo ljubezen.
Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)
VEČ ...|25. 6. 2019
Če ljubimo, postajamo ljubezen.
Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. (Mt 7,12)

Gregor Čušin

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

glasbaSlovenijaSlomšek

Prijatelji Radia Ognjišče

Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

duhovnostpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.
VEČ ...|23. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stesom
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Duhovna misel

VEČ ...|18. 6. 2019
Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva

Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)

Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva

Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)

duhovnost

Duhovna misel

Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva
Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)
VEČ ...|18. 6. 2019
Kjer je ljubezen, tam ni sovraštva
Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike. (Mt 5,44)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...
VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Šmarnice

VEČ ...|16. 5. 2019
L kot ljubezen

L kot ljubezen

duhovnost

Šmarnice

L kot ljubezen
VEČ ...|16. 5. 2019
L kot ljubezen

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

pogovorodnosi

Informativni prispevki

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.
VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Marta Jerebič

pogovorodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!

Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

duhovnost

Duhovna misel

Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)
VEČ ...|29. 4. 2019
Svetilka in olje. To sta vera in ljubezen!
Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo. Toda pametne odgovorijo: Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite. (Mt 25, 7-9)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

spovedvstajenjeBožje usmiljenjekatehezabolniki

Radijska kateheza

Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Damijana Medved

spovedvstajenjeBožje usmiljenjekatehezabolniki

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

kulturaodnosi

Od slike do besede

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kulturaodnosi

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.
VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Toni Brinjovc

Radijski misijon 2019

Duhovna misel

VEČ ...|16. 3. 2019
Ljubezen nikoli ne mine!

Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)

Ljubezen nikoli ne mine!

Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)

duhovnost

Duhovna misel

Ljubezen nikoli ne mine!
Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)
VEČ ...|16. 3. 2019
Ljubezen nikoli ne mine!
Jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi vašega Očeta, ki je v nebesih. (Mt 5, 44-45)

Gregor Čušin

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Petkov večer

Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.
VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Alenka Žibert

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Iz Betanije

VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Duhovna misel

VEČ ...|11. 3. 2019
Ljubezen obstaja zgolj v dejanju

Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)

Ljubezen obstaja zgolj v dejanju

Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)

duhovnost

Duhovna misel

Ljubezen obstaja zgolj v dejanju
Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)
VEČ ...|11. 3. 2019
Ljubezen obstaja zgolj v dejanju
Tedaj jim bo odgovoril: Resnično povem vam, kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili. (Mt 25, 45)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)
VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|25. 2. 2019
Tvoja ljubezen me dela velikega.

Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)

Tvoja ljubezen me dela velikega.

Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)

duhovnost

Duhovna misel

Tvoja ljubezen me dela velikega.
Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)
VEČ ...|25. 2. 2019
Tvoja ljubezen me dela velikega.
Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9, 24)

Gregor Čušin

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf
VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...
VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Globine

VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Globine

Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Komentar tedna

VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

komentarbožičspominBrezjeMarija

Komentar tedna

Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.
VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Andreja Eržen Firšt

komentarbožičspominBrezjeMarija

Ritem srca

VEČ ...|2. 1. 2019
Pregled slovenskih izzidov v letu 2018 in božične pesmi

Zazrli smo se nazaj v leto 2018 na tri zgoščenke slovenske sodobne krščanske glasbe, drugi del oddaje pa je bil, času primerno, še vedno obarvan z božično glasbo. V oddaji smo poslušali: Svetnik - Ljubezen popolna, ABEND - Kdo sem jaz, Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Francesca Battistelli - Go, Tell It On The Mountain, Francesca Battistelli - Youre Here, for KING & COUNTRY - Baby Boy (live), Matt Maher - Born On That Day.

Pregled slovenskih izzidov v letu 2018 in božične pesmi

Zazrli smo se nazaj v leto 2018 na tri zgoščenke slovenske sodobne krščanske glasbe, drugi del oddaje pa je bil, času primerno, še vedno obarvan z božično glasbo. V oddaji smo poslušali: Svetnik - Ljubezen popolna, ABEND - Kdo sem jaz, Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Francesca Battistelli - Go, Tell It On The Mountain, Francesca Battistelli - Youre Here, for KING & COUNTRY - Baby Boy (live), Matt Maher - Born On That Day.

glasbabožičduhovnostsodobna krščanska glasba

Ritem srca

Pregled slovenskih izzidov v letu 2018 in božične pesmi
Zazrli smo se nazaj v leto 2018 na tri zgoščenke slovenske sodobne krščanske glasbe, drugi del oddaje pa je bil, času primerno, še vedno obarvan z božično glasbo. V oddaji smo poslušali: Svetnik - Ljubezen popolna, ABEND - Kdo sem jaz, Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Francesca Battistelli - Go, Tell It On The Mountain, Francesca Battistelli - Youre Here, for KING & COUNTRY - Baby Boy (live), Matt Maher - Born On That Day.
VEČ ...|2. 1. 2019
Pregled slovenskih izzidov v letu 2018 in božične pesmi
Zazrli smo se nazaj v leto 2018 na tri zgoščenke slovenske sodobne krščanske glasbe, drugi del oddaje pa je bil, času primerno, še vedno obarvan z božično glasbo. V oddaji smo poslušali: Svetnik - Ljubezen popolna, ABEND - Kdo sem jaz, Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Francesca Battistelli - Go, Tell It On The Mountain, Francesca Battistelli - Youre Here, for KING & COUNTRY - Baby Boy (live), Matt Maher - Born On That Day.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbabožičduhovnostsodobna krščanska glasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

kultura

Kulturni utrinki

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:
VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Jože Bartolj

kultura

Za sožitje

VEČ ...|27. 11. 2018
Zakonski odnos je življenjsko delo

Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.

Zakonski odnos je življenjsko delo

Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Za sožitje

Zakonski odnos je življenjsko delo
Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.
VEČ ...|27. 11. 2018
Zakonski odnos je življenjsko delo
Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Kolokvij

VEČ ...|16. 11. 2018
Vez ljubezni

Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.

Vez ljubezni

Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.

mladipogovorduhovnostljubezen

Kolokvij

Vez ljubezni
Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.
VEČ ...|16. 11. 2018
Vez ljubezni
Kakšne vezi ljubezni nas vežejo? O tem frančiškan, brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostljubezen

Za življenje

VEČ ...|3. 11. 2018
Izgube in žalovanje

V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.

Izgube in žalovanje

V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.

duhovnostodnosižalovanjevzgojaločitev

Za življenje

Izgube in žalovanje
V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.
VEČ ...|3. 11. 2018
Izgube in žalovanje
V novembrski oddaji smo ob vprašanjih poslušalcev nadaljevali s temo preteklega meseca: izguba odnosa ali ljubljene osebe. Naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik pravi: Bog nas je ustvaril iz ljubezni in ta ljubezen nikoli ne ugasne. Tisto, kar je ustvarjeno iz ljubezni, je nesmrtno.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosižalovanjevzgojaločitev

Ritem srca

VEČ ...|31. 10. 2018
Nov album skupine Svetnik in pregled Dove nagrad 2018

Gostili smo skupino Svetnik oz. njenega frontmana, pevca in tudi večinskega avtorja Tadeja Vindiša. Zasedba je pred kratkim izdala nov album Popolna ljubezen in v oddaji smo poleg zanimivega pogovora seveda slišali tudi veliko dobre, sveže, sodobne krščanske glasbe. Zadnji del oddaje smo namenili pregledu letošnjih nagrad Dove.

Nov album skupine Svetnik in pregled Dove nagrad 2018

Gostili smo skupino Svetnik oz. njenega frontmana, pevca in tudi večinskega avtorja Tadeja Vindiša. Zasedba je pred kratkim izdala nov album Popolna ljubezen in v oddaji smo poleg zanimivega pogovora seveda slišali tudi veliko dobre, sveže, sodobne krščanske glasbe. Zadnji del oddaje smo namenili pregledu letošnjih nagrad Dove.

glasbaduhovnostmladisodobna krščanska glasbaslavljenje

Ritem srca

Nov album skupine Svetnik in pregled Dove nagrad 2018
Gostili smo skupino Svetnik oz. njenega frontmana, pevca in tudi večinskega avtorja Tadeja Vindiša. Zasedba je pred kratkim izdala nov album Popolna ljubezen in v oddaji smo poleg zanimivega pogovora seveda slišali tudi veliko dobre, sveže, sodobne krščanske glasbe. Zadnji del oddaje smo namenili pregledu letošnjih nagrad Dove.
VEČ ...|31. 10. 2018
Nov album skupine Svetnik in pregled Dove nagrad 2018
Gostili smo skupino Svetnik oz. njenega frontmana, pevca in tudi večinskega avtorja Tadeja Vindiša. Zasedba je pred kratkim izdala nov album Popolna ljubezen in v oddaji smo poleg zanimivega pogovora seveda slišali tudi veliko dobre, sveže, sodobne krščanske glasbe. Zadnji del oddaje smo namenili pregledu letošnjih nagrad Dove.

Andrej JermanTadej VindišJure Sešek

glasbaduhovnostmladisodobna krščanska glasbaslavljenje

Via positiva

VEČ ...|30. 10. 2018
Ne spreglejmo svojih čustev

Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

Ne spreglejmo svojih čustev

Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Via positiva

Ne spreglejmo svojih čustev
Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.
VEČ ...|30. 10. 2018
Ne spreglejmo svojih čustev
Dr. Bogdan Polajner se je izobraževal in deloval tudi v tujini, pri nas razširja eno od dvajsetih znanstveno dokazanih in priznanih Bonding psihoterapij. Z njim smo govorili o procesih spoprijemanja različnih izzivov v življenju, o notranjem, čustvenem svetu, psihološkem dojemanju sebe in sveta. Posebno mesto bomo namenili osnovnim, temeljnim čustvenim stanjem, kot so ugodje, strah, jeza in ljubezen.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|27. 9. 2018
Julio Iglesias, Freddy Quinn, Gianni Morandi in Caterina Valente

V oddaji smo zavrteli: Ti si moja ljubezen (Elda Viler), Mr. Sandman (The Chordettes), Amor (Julio Iglesias, 75. rojstni dan v nedeljo), Zvezde padajo v noč (Marjana Deržaj), Scende la pioggia (Gianni Morandi), El Paso (Marty Robbins), Moja ljubezen (Bele vrana), Die Gitarre und das Meer, (Freddy Quinn, 87. rojstni dan), Vrati se, sine (Vice Vukov), Youre The One That I Want (Olivia Newton-John - 70. rojstni dan in John Travolta), Cest si bon (Caterina Valente) ...

Julio Iglesias, Freddy Quinn, Gianni Morandi in Caterina Valente

V oddaji smo zavrteli: Ti si moja ljubezen (Elda Viler), Mr. Sandman (The Chordettes), Amor (Julio Iglesias, 75. rojstni dan v nedeljo), Zvezde padajo v noč (Marjana Deržaj), Scende la pioggia (Gianni Morandi), El Paso (Marty Robbins), Moja ljubezen (Bele vrana), Die Gitarre und das Meer, (Freddy Quinn, 87. rojstni dan), Vrati se, sine (Vice Vukov), Youre The One That I Want (Olivia Newton-John - 70. rojstni dan in John Travolta), Cest si bon (Caterina Valente) ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Julio Iglesias, Freddy Quinn, Gianni Morandi in Caterina Valente
V oddaji smo zavrteli: Ti si moja ljubezen (Elda Viler), Mr. Sandman (The Chordettes), Amor (Julio Iglesias, 75. rojstni dan v nedeljo), Zvezde padajo v noč (Marjana Deržaj), Scende la pioggia (Gianni Morandi), El Paso (Marty Robbins), Moja ljubezen (Bele vrana), Die Gitarre und das Meer, (Freddy Quinn, 87. rojstni dan), Vrati se, sine (Vice Vukov), Youre The One That I Want (Olivia Newton-John - 70. rojstni dan in John Travolta), Cest si bon (Caterina Valente) ...
VEČ ...|27. 9. 2018
Julio Iglesias, Freddy Quinn, Gianni Morandi in Caterina Valente
V oddaji smo zavrteli: Ti si moja ljubezen (Elda Viler), Mr. Sandman (The Chordettes), Amor (Julio Iglesias, 75. rojstni dan v nedeljo), Zvezde padajo v noč (Marjana Deržaj), Scende la pioggia (Gianni Morandi), El Paso (Marty Robbins), Moja ljubezen (Bele vrana), Die Gitarre und das Meer, (Freddy Quinn, 87. rojstni dan), Vrati se, sine (Vice Vukov), Youre The One That I Want (Olivia Newton-John - 70. rojstni dan in John Travolta), Cest si bon (Caterina Valente) ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Doživetja narave

VEČ ...|21. 9. 2018
Harmonikar Marko Brdnik

Doživetja narave so združila ljubezen do gora in glasbe. Oboje se namreč prepleta v življenju gosta harmonikarja Marka Brdnika, ki v zadnjem času za gledališke odre ustvarja s kitaristom Urošem Rakovcem, vodil pa je tudi treninge za igralce v predstavi Pavla nad prepadom.

Harmonikar Marko Brdnik

Doživetja narave so združila ljubezen do gora in glasbe. Oboje se namreč prepleta v življenju gosta harmonikarja Marka Brdnika, ki v zadnjem času za gledališke odre ustvarja s kitaristom Urošem Rakovcem, vodil pa je tudi treninge za igralce v predstavi Pavla nad prepadom.

naravapogovoršport

Doživetja narave

Harmonikar Marko Brdnik
Doživetja narave so združila ljubezen do gora in glasbe. Oboje se namreč prepleta v življenju gosta harmonikarja Marka Brdnika, ki v zadnjem času za gledališke odre ustvarja s kitaristom Urošem Rakovcem, vodil pa je tudi treninge za igralce v predstavi Pavla nad prepadom.
VEČ ...|21. 9. 2018
Harmonikar Marko Brdnik
Doživetja narave so združila ljubezen do gora in glasbe. Oboje se namreč prepleta v življenju gosta harmonikarja Marka Brdnika, ki v zadnjem času za gledališke odre ustvarja s kitaristom Urošem Rakovcem, vodil pa je tudi treninge za igralce v predstavi Pavla nad prepadom.

Blaž Lesnik

naravapogovoršport

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.
VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Dogodki

VEČ ...|6. 9. 2018
9. radijsko kolesarjenje - Grad Tuštanj

Graščak Peter Pirnat je predstavil glavne obrise zanimive ljubezenske zgodbe gradu Tuštanj.

9. radijsko kolesarjenje - Grad Tuštanj

Graščak Peter Pirnat je predstavil glavne obrise zanimive ljubezenske zgodbe gradu Tuštanj.

Kolesarjenje 2018

Dogodki

9. radijsko kolesarjenje - Grad Tuštanj
Graščak Peter Pirnat je predstavil glavne obrise zanimive ljubezenske zgodbe gradu Tuštanj.
VEČ ...|6. 9. 2018
9. radijsko kolesarjenje - Grad Tuštanj
Graščak Peter Pirnat je predstavil glavne obrise zanimive ljubezenske zgodbe gradu Tuštanj.

Nataša Ličen

Kolesarjenje 2018

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Breda Kavčič - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Jože Bartolj

Breda KavčičBreda Tominc

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 11. 2019
Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Slavi Košir

kmetijstvo

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 11. 2019
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.

Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 11. 2019
Spomini na 500., 600., 700. in 1000. oddajo PRO

Nocoj smo v oddaji z izbranimi posnetki podoživeli petstoto oddajo PRO, pa tudi šeststoto in sedemstoto ter tisočo oddajo. Vse oddaje so bile pripravljene v obliki koncerta narodnozabavne glasbe.

Spomini na 500., 600., 700. in 1000. oddajo PRO

Nocoj smo v oddaji z izbranimi posnetki podoživeli petstoto oddajo PRO, pa tudi šeststoto in sedemstoto ter tisočo oddajo. Vse oddaje so bile pripravljene v obliki koncerta narodnozabavne glasbe.

Franci Trstenjak

spomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 11. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Gost oddaje je bil ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimalo njegovo odklonilno ločeno mnenje v zadevi preiskovalne komisije državnega zbora. Ker je bil zadnjič v tem letu naš gost, nas je zanimala tudi njegova ocena dela v letošnjem letu.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Gost oddaje je bil ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimalo njegovo odklonilno ločeno mnenje v zadevi preiskovalne komisije državnega zbora. Ker je bil zadnjič v tem letu naš gost, nas je zanimala tudi njegova ocena dela v letošnjem letu.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Jože Bartolj

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk