O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

družbaduhovnostpapežpogovor

Informativni prispevki

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapežpogovor

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.
VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Jože Bartolj

Rihard JakopičMilan Erič

O klasiki drugače

VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

Kulturni utrinki

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.
VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

O klasiki drugače

VEČ ...|20. 1. 2019
Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

O klasiki drugače

Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.
Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.
VEČ ...|20. 1. 2019
Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.
Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

Tadej Sadar

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

Sveta maša

VEČ ...|16. 12. 2018
Prenos maše iz Slavine

Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.

Prenos maše iz Slavine

Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.

duhovnost

Sveta maša

Prenos maše iz Slavine
Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.
VEČ ...|16. 12. 2018
Prenos maše iz Slavine
Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|28. 11. 2018
Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče

Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.

Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče

Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče
Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.
VEČ ...|28. 11. 2018
Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče
Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2018
Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

družbaduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi
Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.
VEČ ...|30. 9. 2018
Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi
Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

Rok Mihevc

družbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 8. 2018
Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.

Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.

kultura

Kulturni utrinki

Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.
VEČ ...|6. 8. 2018
Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.

Jože Bartolj

kultura

Priporočamo
|
Aktualno

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2019
Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

Svetišče Svetega Duha

Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.

s. Tina Čerin

komentardružbaodnosiduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2019
Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Tadej Sadar

družbaodnosinarava

Radijski roman

VEČ ...|20. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2019
Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Jože Bartolj

Vladimir RukavinaJurij SoučekAndrej Jemec