O klasiki drugače

VEČ ...|13. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.

Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.

Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.
VEČ ...|13. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|6. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|6. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.

Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.

Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.
Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.
VEČ ...|29. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.
Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|22. 9. 2019
Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
VEČ ...|22. 9. 2019
Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|15. 9. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.
Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|15. 9. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.
Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
VEČ ...|8. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Večernice v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.
Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|1. 9. 2019
Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.

Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.

Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.
Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.
VEČ ...|1. 9. 2019
Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.
Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.
V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.
VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.
V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.
VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.
VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|4. 8. 2019
Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.
Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|4. 8. 2019
Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.
Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|28. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|21. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

družbaduhovnostpapežpogovor

Informativni prispevki

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapežpogovor

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.
VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.
Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Jože Bartolj

Rihard JakopičMilan Erič

O klasiki drugače

VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|31. 3. 2019
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V oddaji O klasiki drugače smo v drugem delu poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

Kulturni utrinki

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.
VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

O klasiki drugače

VEČ ...|20. 1. 2019
Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.

Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

O klasiki drugače

Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.
Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.
VEČ ...|20. 1. 2019
Božična oddaja z ljudskimi pesmimi in delom Bachovega oratorija.
Poslušali smo tri božične pesmi; Nikar ne dremajte, O jaslice borne in Poslušajte vsi ljudje. Vse pesmi je spremljala bogata razlaga avtorja Tadeja Jakopiča. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Bachovega Božičnega oratorija.

Tadej Sadar

božičduhovnostglasbaizobraževanjekultura

Sveta maša

VEČ ...|16. 12. 2018
Prenos maše iz Slavine

Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.

Prenos maše iz Slavine

Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.

duhovnost

Sveta maša

Prenos maše iz Slavine
Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.
VEČ ...|16. 12. 2018
Prenos maše iz Slavine
Na tretjo adventno nedeljosmo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski pevski zbor Slavina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Kernela. Prenos je omogočila ekipa TV Slovenija.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|28. 11. 2018
Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče

Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.

Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče

Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče
Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.
VEČ ...|28. 11. 2018
Sveta maša ob 24. letnici Radia Ognjišče
Zahvalna sveta maša ob 24. letnici rednega celodnevnega vodenega programa Radia Ognjišče iz cerkve Zavoda Svetega Stanislava. Sveto mašo je ob somaševanju daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, na orglah je ljudsko petje spremljal Tadej Jakopič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2018
Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

družbaduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi
Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.
VEČ ...|30. 9. 2018
Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi
Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

Rok Mihevc

družbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 8. 2018
Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.

Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.

kultura

Kulturni utrinki

Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.
VEČ ...|6. 8. 2018
Razstava detajlov slik Narodna Galerije v Tivoliju - Poletni lutkovni pristan v Mariboru - Projekt Spotikavci
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled fotografska razstava, ki predstavlja detajle izbranih umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije. Razstavo so pripravili ob 100-letnici te pomembne slovenske kulturne ustanove, odprta bo do 4. novembra.V Tivoliju je tako mogoče opazovati detajle s slik Jožefa Tominca, Franca Kavčiča, Matevža Langusa, Jurija Šubica, Mihaela Stroja in Ivana Vavpotiča.

Jože Bartolj

kultura

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 10. 2019
Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Helena Kržinik

komentarpogovorpolitika

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Duhovna misel

VEČ ...|14. 10. 2019
Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 10. 2019
Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Jože Bartolj

kulturaBoršnikovo srečanjeNina Medved

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|14. 10. 2019
O molitvi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Robert Božič

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Tanja Dominko

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje