Via positiva

VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.
VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Ritem srca XXL

VEČ ...|9. 10. 2019
Pred festivalom Ritem srca 2019

V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Pred festivalom Ritem srca 2019

V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Ritem srca 2019duhovnostmladi

Ritem srca XXL

Pred festivalom Ritem srca 2019
V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.
VEČ ...|9. 10. 2019
Pred festivalom Ritem srca 2019
V tokratni oddaji, ki je posvečena sodobni krščanski glasbi, smo se pripravljali na festival Ritem srca 2019, ki prinaša deset svežih skladb. Z izvajalci smo se pogovarjali o vzgibih za sodelovanje, njihovih pogledih na to glasbeno zvrst, glasbenem in siceršnjem življenju. Slišali ste lahko tudi vse skladbe, ki so se večer pozneje slišale s festivalskega odra.

Andrej JermanMateja Feltrin NovljanJure Sešek

Ritem srca 2019duhovnostmladi

Svetovalnica

VEČ ...|3. 10. 2019
Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

svetovanjedružbaizobraževanjedenar

Svetovalnica

Finančno svetovanje
V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.
VEČ ...|3. 10. 2019
Finančno svetovanje
V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjedružbaizobraževanjedenar

Za življenje

VEČ ...|28. 9. 2019
Otroci imajo samo pravice

Tokratni oddaji s Karlom Gržanom smo dali izzivalni naslov: Otroci imajo samo pravice. Zagotovo ste ob tem pomislili: Ja, kaj pa dolžnosti? A vendarle: otrok ima pravico, da je prizemljen v realnost sobivanja – tudi to, da izkusi posledice svojih ravnanj: če ravna dobro, so te ugodne, če slabo, so neugodne. Otrok ima pravico sprejemanja dolžnosti – ko nekaj zmore, mora – in dolžnost nas odraslih je, da mu to pravico omogočimo. Kot tudi pravico, da je prepoznan, potrjen in usposobljen za svoje poslanstvo v izvirnosti svoje osebnosti … O teh in ostalih pravicah v tej oddaji.

Otroci imajo samo pravice

Tokratni oddaji s Karlom Gržanom smo dali izzivalni naslov: Otroci imajo samo pravice. Zagotovo ste ob tem pomislili: Ja, kaj pa dolžnosti? A vendarle: otrok ima pravico, da je prizemljen v realnost sobivanja – tudi to, da izkusi posledice svojih ravnanj: če ravna dobro, so te ugodne, če slabo, so neugodne. Otrok ima pravico sprejemanja dolžnosti – ko nekaj zmore, mora – in dolžnost nas odraslih je, da mu to pravico omogočimo. Kot tudi pravico, da je prepoznan, potrjen in usposobljen za svoje poslanstvo v izvirnosti svoje osebnosti … O teh in ostalih pravicah v tej oddaji.

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Otroci imajo samo pravice
Tokratni oddaji s Karlom Gržanom smo dali izzivalni naslov: Otroci imajo samo pravice. Zagotovo ste ob tem pomislili: Ja, kaj pa dolžnosti? A vendarle: otrok ima pravico, da je prizemljen v realnost sobivanja – tudi to, da izkusi posledice svojih ravnanj: če ravna dobro, so te ugodne, če slabo, so neugodne. Otrok ima pravico sprejemanja dolžnosti – ko nekaj zmore, mora – in dolžnost nas odraslih je, da mu to pravico omogočimo. Kot tudi pravico, da je prepoznan, potrjen in usposobljen za svoje poslanstvo v izvirnosti svoje osebnosti … O teh in ostalih pravicah v tej oddaji.
VEČ ...|28. 9. 2019
Otroci imajo samo pravice
Tokratni oddaji s Karlom Gržanom smo dali izzivalni naslov: Otroci imajo samo pravice. Zagotovo ste ob tem pomislili: Ja, kaj pa dolžnosti? A vendarle: otrok ima pravico, da je prizemljen v realnost sobivanja – tudi to, da izkusi posledice svojih ravnanj: če ravna dobro, so te ugodne, če slabo, so neugodne. Otrok ima pravico sprejemanja dolžnosti – ko nekaj zmore, mora – in dolžnost nas odraslih je, da mu to pravico omogočimo. Kot tudi pravico, da je prepoznan, potrjen in usposobljen za svoje poslanstvo v izvirnosti svoje osebnosti … O teh in ostalih pravicah v tej oddaji.

Mateja Feltrin Novljan

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|12. 9. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

svetovanjeizobraževanjepogovorodnosi

Via positiva

Glenn Rolfsen - Optius
Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.
VEČ ...|12. 9. 2019
Glenn Rolfsen - Optius
Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin NovljanMatjaž Merljak

svetovanjeizobraževanjepogovorodnosi

Petkov večer

VEČ ...|30. 8. 2019
Prostovoljno delo na Madagaskarju

Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.

Prostovoljno delo na Madagaskarju

Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.

družbapogovor. Madagaskarmisijon

Petkov večer

Prostovoljno delo na Madagaskarju
Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.
VEČ ...|30. 8. 2019
Prostovoljno delo na Madagaskarju
Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.

Mateja Feltrin Novljan

družbapogovor. Madagaskarmisijon

Svetovalnica

VEČ ...|28. 8. 2019
Cent na cent

Gosta: Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta kako doličiti pravi obrok kredita, ko se odločimo za nakup nepremičnine; ali je dobro denar naložiti v energetiko; kdaj je prav, da začnemo varčevati za otroka.

Cent na cent

Gosta: Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta kako doličiti pravi obrok kredita, ko se odločimo za nakup nepremičnine; ali je dobro denar naložiti v energetiko; kdaj je prav, da začnemo varčevati za otroka.

svetovanje

Svetovalnica

Cent na cent
Gosta: Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta kako doličiti pravi obrok kredita, ko se odločimo za nakup nepremičnine; ali je dobro denar naložiti v energetiko; kdaj je prav, da začnemo varčevati za otroka.
VEČ ...|28. 8. 2019
Cent na cent
Gosta: Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta kako doličiti pravi obrok kredita, ko se odločimo za nakup nepremičnine; ali je dobro denar naložiti v energetiko; kdaj je prav, da začnemo varčevati za otroka.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanje

Za življenje

VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Za življenje

Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.
VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Mateja Feltrin Novljan

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|15. 8. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Svetnik dneva
VEČ ...|15. 8. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|14. 8. 2019
Sv. Maksimiljan Kolbe

Sv. Maksimiljan Kolbe

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Maksimiljan Kolbe
VEČ ...|14. 8. 2019
Sv. Maksimiljan Kolbe

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 8. 2019
Sv. Poncijan in Hipolit

Sv. Poncijan in Hipolit

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Poncijan in Hipolit
VEČ ...|13. 8. 2019
Sv. Poncijan in Hipolit

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|11. 8. 2019
Sv. Klara

Svetnik dneva

Sv. Klara
VEČ ...|11. 8. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 8. 2019
Sv. Lovrenc

Svetnik dneva

Sv. Lovrenc
VEČ ...|10. 8. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|9. 8. 2019
Sv. Terezija Benedikta od križa Edit Stein

Sv. Terezija Benedikta od križa Edit Stein

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Terezija Benedikta od križa Edit Stein
VEČ ...|9. 8. 2019
Sv. Terezija Benedikta od križa Edit Stein

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 8. 2019
Sv. Dominik

Svetnik dneva

Sv. Dominik
VEČ ...|8. 8. 2019

Via positiva

VEČ ...|8. 8. 2019
Prisotnost na družbenih omrežjih in iskanje zaposlitve

Poleti več konkurence počiva, zato je ta letni čas kot nalašč pravi čas za iskanje službe. Je pisanje in pošiljanje prošenj dovolj? Zagotovo je najpomembnejši korak, a k uspehu nam pripomore tudi prisotnost na pravih družbenih omrežjih. Maja Novak nam je povedala, zakaj je Linkedin pomemben in kako z njim hitreje priti do boljše ali nove službe. S podjetja Optius pa je bila z nami Sanda Jerman, ki nas je povabila na nekaj delavnic. Ne zamudite oddaje Via positiva.

Prisotnost na družbenih omrežjih in iskanje zaposlitve

Poleti več konkurence počiva, zato je ta letni čas kot nalašč pravi čas za iskanje službe. Je pisanje in pošiljanje prošenj dovolj? Zagotovo je najpomembnejši korak, a k uspehu nam pripomore tudi prisotnost na pravih družbenih omrežjih. Maja Novak nam je povedala, zakaj je Linkedin pomemben in kako z njim hitreje priti do boljše ali nove službe. S podjetja Optius pa je bila z nami Sanda Jerman, ki nas je povabila na nekaj delavnic. Ne zamudite oddaje Via positiva.

zaposlitevoptius.com

Via positiva

Prisotnost na družbenih omrežjih in iskanje zaposlitve
Poleti več konkurence počiva, zato je ta letni čas kot nalašč pravi čas za iskanje službe. Je pisanje in pošiljanje prošenj dovolj? Zagotovo je najpomembnejši korak, a k uspehu nam pripomore tudi prisotnost na pravih družbenih omrežjih. Maja Novak nam je povedala, zakaj je Linkedin pomemben in kako z njim hitreje priti do boljše ali nove službe. S podjetja Optius pa je bila z nami Sanda Jerman, ki nas je povabila na nekaj delavnic. Ne zamudite oddaje Via positiva.
VEČ ...|8. 8. 2019
Prisotnost na družbenih omrežjih in iskanje zaposlitve
Poleti več konkurence počiva, zato je ta letni čas kot nalašč pravi čas za iskanje službe. Je pisanje in pošiljanje prošenj dovolj? Zagotovo je najpomembnejši korak, a k uspehu nam pripomore tudi prisotnost na pravih družbenih omrežjih. Maja Novak nam je povedala, zakaj je Linkedin pomemben in kako z njim hitreje priti do boljše ali nove službe. S podjetja Optius pa je bila z nami Sanda Jerman, ki nas je povabila na nekaj delavnic. Ne zamudite oddaje Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

zaposlitevoptius.com

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 8. 2019
Sv. Kajetan

Svetnik dneva

Sv. Kajetan
VEČ ...|7. 8. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 8. 2019
Jezusova spremenitev na gori

Jezusova spremenitev na gori

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Jezusova spremenitev na gori
VEČ ...|6. 8. 2019
Jezusova spremenitev na gori

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 8. 2019
Sv. Janez Vianney

Sv. Janez Vianney

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Janez Vianney
VEČ ...|4. 8. 2019
Sv. Janez Vianney

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 8. 2019
Sv. Lidija

Svetnik dneva

Sv. Lidija
VEČ ...|3. 8. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|2. 8. 2019
Sv. Evzebij

Svetnik dneva

Sv. Evzebij
VEČ ...|2. 8. 2019

Petkov večer

VEČ ...|2. 8. 2019
Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

družbaglasbapogovor

Petkov večer

Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.
VEČ ...|2. 8. 2019
Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

Marjan BuničMateja Feltrin Novljan

družbaglasbapogovor

Svetnik dneva

VEČ ...|31. 7. 2019
Sv. Ignacij Lojolski

Sv. Ignacij Lojolski

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Ignacij Lojolski
VEČ ...|31. 7. 2019
Sv. Ignacij Lojolski

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|30. 7. 2019
Sv. Peter Krizolog

Sv. Peter Krizolog

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Peter Krizolog
VEČ ...|30. 7. 2019
Sv. Peter Krizolog

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|27. 7. 2019
Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

duhovnostpočitekhumor

Za življenje

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo
Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.
VEČ ...|27. 7. 2019
Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo
Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpočitekhumor

Svetnik dneva

VEČ ...|27. 7. 2019
Sv. Gorazd Kliment

Sv. Gorazd Kliment

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Gorazd Kliment
VEČ ...|27. 7. 2019
Sv. Gorazd Kliment

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|25. 7. 2019
Nasveti pri iskanju zaposlitve poleti

Zakaj je poleti dobro iskati ali menjati službo in katera družbena omrežja nam lahko pri tem pomagajo, smo govorili v oddaji Via positiva, ki smo jo pripravili skupaj s kariernim portalom Optius.

Nasveti pri iskanju zaposlitve poleti

Zakaj je poleti dobro iskati ali menjati službo in katera družbena omrežja nam lahko pri tem pomagajo, smo govorili v oddaji Via positiva, ki smo jo pripravili skupaj s kariernim portalom Optius.

službazaposliteviskanje zaposlitveoptius

Via positiva

Nasveti pri iskanju zaposlitve poleti
Zakaj je poleti dobro iskati ali menjati službo in katera družbena omrežja nam lahko pri tem pomagajo, smo govorili v oddaji Via positiva, ki smo jo pripravili skupaj s kariernim portalom Optius.
VEČ ...|25. 7. 2019
Nasveti pri iskanju zaposlitve poleti
Zakaj je poleti dobro iskati ali menjati službo in katera družbena omrežja nam lahko pri tem pomagajo, smo govorili v oddaji Via positiva, ki smo jo pripravili skupaj s kariernim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

službazaposliteviskanje zaposlitveoptius

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 7. 2019
Sv. Krištof

Svetnik dneva

Sv. Krištof
VEČ ...|24. 7. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 7. 2019
Sv. Brigita

Svetnik dneva

Sv. Brigita
VEČ ...|23. 7. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 7. 2019
Svetnik

Svetnik dneva

Svetnik
VEČ ...|20. 7. 2019

Svetovalnica

VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Cent na cent
V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.
VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent
V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 7. 2019
Sv. Friderik

Svetnik dneva

Sv. Friderik
VEČ ...|18. 7. 2019

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

politika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!
VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?
Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 7. 2019
Karmelska Mati Božja

Karmelska Mati Božja

duhovnost

Svetnik dneva

Karmelska Mati Božja
VEČ ...|16. 7. 2019
Karmelska Mati Božja

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|14. 7. 2019
Svetnik

Svetnik dneva

Svetnik
VEČ ...|14. 7. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 7. 2019
Sv. Henrik

Svetnik dneva

Sv. Henrik
VEČ ...|13. 7. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|11. 7. 2019
Sv. Benedikt iz Mursije

Začetnik zahodnega meništva in 1. zavetnik Evrope.

Sv. Benedikt iz Mursije

Začetnik zahodnega meništva in 1. zavetnik Evrope.

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Benedikt iz Mursije
Začetnik zahodnega meništva in 1. zavetnik Evrope.
VEČ ...|11. 7. 2019
Sv. Benedikt iz Mursije
Začetnik zahodnega meništva in 1. zavetnik Evrope.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 7. 2019
Sv. Veronika Giuliani

Sv. Veronika Giuliani

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Veronika Giuliani
VEČ ...|10. 7. 2019
Sv. Veronika Giuliani

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|9. 7. 2019
Sv. Pavlina Visintainer

Sv. Pavlina Visintainer

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Pavlina Visintainer
VEČ ...|9. 7. 2019
Sv. Pavlina Visintainer

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 7. 2019
Sv. Vilibald

Svetnik dneva

Sv. Vilibald
VEČ ...|7. 7. 2019

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 7. 2019
Svetnik

Svetnik dneva

Svetnik
VEČ ...|6. 7. 2019

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2019
Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Denar ne prikaplja sam
V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.
VEČ ...|24. 6. 2019
Denar ne prikaplja sam
V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Via positiva

Glenn Rolfsen - Optius
Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.
VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius
Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Petkov večer

VEČ ...|7. 6. 2019
Kitara poletju

V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.

Kitara poletju

V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.

glasbapogovor

Petkov večer

Kitara poletju
V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.
VEČ ...|7. 6. 2019
Kitara poletju
V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.

Mateja Feltrin Novljan

glasbapogovor

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

družbaodnosisvetovanje

Za življenje

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.
VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 5. 2019
Finančno svetovanje

V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

Finančno svetovanje

V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Finančno svetovanje
V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.
VEČ ...|24. 5. 2019
Finančno svetovanje
V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Petkov večer

VEČ ...|17. 5. 2019
Anton Habjan

V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

Anton Habjan

V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

pogovorglasbakultura

Petkov večer

Anton Habjan
V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.
VEČ ...|17. 5. 2019
Anton Habjan
V Petkovem večeru smo vas povabili na koncert Antona Habjana. Govoril je o svoji življenjski poti, ki je vse prej kot običajna.

Mateja Feltrin Novljan

pogovorglasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Sol in luč

VEČ ...|8. 10. 2019
Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 10. 2019
Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Jože Bartolj

kulturaBoršnikovo srečanjeNina Medved

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|14. 10. 2019
O molitvi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Robert Božič

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Tanja Dominko

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje