Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Doživetja narave

VEČ ...|9. 11. 2018
Martinova pot in podnebni pohod

Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

Martinova pot in podnebni pohod

Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

solidarnostdružbapodnebjelaudato.si

Doživetja narave

Martinova pot in podnebni pohod
Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.
VEČ ...|9. 11. 2018
Martinova pot in podnebni pohod
Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi tokratne oddaje. Gosta p. dr. Edi Kovač (frančiškan) in Tine Jenko (Kulturni center sv. Martin Turski) sta spregovorila o kulturni pot sv. Martina, ki je v Sloveniji označena od meje z madžarsko do Logatca. Sveti Martin je znanilec novega sveta, nove civilizacije ljubezni, vzajemne delitve, solidarnosti. K pravičnosti in solidarnosti pa želijo spodbuditi tudi podnebni romarji, ki so se, navdihnjeni s papeževo okoljsko okrožnico, podali na peš romanje iz Vatikana do poljskega mesta Katovice, kjer bo decembra podnebna konferenca. Pogovor z dvema med njimi (Louise Peltier in AG Sano) je v drugem delu oddaje.

Blaž Lesnik

solidarnostdružbapodnebjelaudato.si

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.
VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Alen Salihović

družbainfopolitika

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2019
Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Sonnentor - Johannes Gutmann - interviju z izjemnim direktorjem, ki navdihuje na svetovni ravni.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.

Tadej Sadar

družbaodnosinarava

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Jože Bartolj

Alenka PuharJože DežmanLindsay Rogerspartizanski kirurg

Naš pogled

VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

Jože Bartolj

družbaodnosispominpolitika

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

izobraževanjesvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|20. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2019
Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Nagrada Zlati glas Juriju Součku - Andrej Jemev v galeriji AS - Lent - koncert De profundis Kranj

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.

Jože Bartolj

Vladimir RukavinaJurij SoučekAndrej Jemec