Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Od slike do besede

VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

literaturazgodovina

Od slike do besede

Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Mateja Subotičanec

literaturazgodovina

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar

Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

Vilim Demšar - profesor in goslar

Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

goslarstvoviolinaglasbaton

Naš gost

Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

Marjan Bunič

goslarstvoviolinaglasbaton

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

zgodovinadružbapolitika

Pogovor o

Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.
VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

rojakiinfoclevelandjaponska

Slovencem po svetu in domovini

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.
VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Matjaž Merljak

rojakiinfoclevelandjaponska

Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva

Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

Akademik Jože Trontelj - iz arhiva

Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

pogovor

Naš gost

Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

Matjaž Merljak

pogovor

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

pogovorspominduhovnost

Naš gost

P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

Robert Božič

pogovorspominduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Moja zgodba

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.
VEČ ...|18. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajamIdejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjaniMirko Bogomir MikličJanez JuhantIgor Omerza

Naš gost

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

izobraževanjekulturapogovorspomin

Naš gost

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Nataša Ličen

izobraževanjekulturapogovorspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Jože Bartolj

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.
VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Jože Bartolj

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Naš gost

VEČ ...|19. 1. 2019
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče

V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče

V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

jože hudeček

Naš gost

Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
VEČ ...|19. 1. 2019
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Jože Bartolj

jože hudeček

Svetovalnica

VEČ ...|10. 1. 2019
Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?

Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.

Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?

Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.

svetovanjepodcastarhivpogovor

Svetovalnica

Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?
Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.
VEČ ...|10. 1. 2019
Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?
Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.

Blaž Lesnik

svetovanjepodcastarhivpogovor

Moja zgodba

VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

dr mateja jerajčrtomir nagodenagodetov proces

Moja zgodba

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Jože Bartolj

dr mateja jerajčrtomir nagodenagodetov proces

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2018
Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija

Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija

Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

inforojakislovenci po svetu

Slovencem po svetu in domovini

Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.
VEČ ...|14. 10. 2018
Zamejstvo, Cleveland, Buenos Aires, Avstralija
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.

Matjaž Merljak

inforojakislovenci po svetu

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 9. 2018
Jaka tobaka pod mostom koraka

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Jaka tobaka pod mostom koraka

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Jaka tobaka pod mostom koraka
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
VEČ ...|3. 9. 2018
Jaka tobaka pod mostom koraka
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 8. 2018
Od Ribnice do Rakitnice

V tokratni oddaji smo predvajali nekaj gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani, zbranega na zgoščenki z naslovom Od Ribnice do Rakitnice.

Od Ribnice do Rakitnice

V tokratni oddaji smo predvajali nekaj gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani, zbranega na zgoščenki z naslovom Od Ribnice do Rakitnice.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Od Ribnice do Rakitnice
V tokratni oddaji smo predvajali nekaj gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani, zbranega na zgoščenki z naslovom Od Ribnice do Rakitnice.
VEČ ...|27. 8. 2018
Od Ribnice do Rakitnice
V tokratni oddaji smo predvajali nekaj gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani, zbranega na zgoščenki z naslovom Od Ribnice do Rakitnice.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 7. 2018
Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga

Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.

Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga

Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.

kultura

Kulturni utrinki

Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga
Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.
VEČ ...|31. 7. 2018
Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga
Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.

Jože Bartolj

kultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 7. 2018
Ve dekleta poslušajte

Za zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo iz našega bogatega glasbenega arhiva izbrskali nekaj ženskih pevskih skupin

Ve dekleta poslušajte

Za zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo iz našega bogatega glasbenega arhiva izbrskali nekaj ženskih pevskih skupin

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ve dekleta poslušajte
Za zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo iz našega bogatega glasbenega arhiva izbrskali nekaj ženskih pevskih skupin
VEČ ...|30. 7. 2018
Ve dekleta poslušajte
Za zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo iz našega bogatega glasbenega arhiva izbrskali nekaj ženskih pevskih skupin

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 6. 2018
Trubarjev dan - Festival Junij v Ljubljani - Mednarodni arhivski dan - Tuji tisk o Dnevih narodnih noš v Kamniku

Trubarjev dan - Festival Junij v Ljubljani - Mednarodni arhivski dan - Tuji tisk o Dnevih narodnih noš v Kamniku

kultura

Kulturni utrinki

Trubarjev dan - Festival Junij v Ljubljani - Mednarodni arhivski dan - Tuji tisk o Dnevih narodnih noš v Kamniku
VEČ ...|8. 6. 2018
Trubarjev dan - Festival Junij v Ljubljani - Mednarodni arhivski dan - Tuji tisk o Dnevih narodnih noš v Kamniku

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2018
Koncert karitas in zbor Obalca Koper - 100 let Nace Simončič Litija - Mednarodni dan arhivov - Razstava Mohorjeva Prevalje

Koncert karitas in zbor Obalca Koper - 100 let Nace Simončič Litija - Mednarodni dan arhivov - Razstava Mohorjeva Prevalje

kultura

Kulturni utrinki

Koncert karitas in zbor Obalca Koper - 100 let Nace Simončič Litija - Mednarodni dan arhivov - Razstava Mohorjeva Prevalje
VEČ ...|7. 6. 2018
Koncert karitas in zbor Obalca Koper - 100 let Nace Simončič Litija - Mednarodni dan arhivov - Razstava Mohorjeva Prevalje

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Filmska dediščina
Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.
VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina
Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 5. 2018
50 let slovenskega filmskega arhiva

Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

50 let slovenskega filmskega arhiva

Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

50 let slovenskega filmskega arhiva
Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.
VEČ ...|29. 5. 2018
50 let slovenskega filmskega arhiva
Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Filmski arhiv
Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.
VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv
Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Komentar tedna

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.
VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2018
Ad limina v Rimu - nadškof Stanislav Zore, nadškof Alojzij Cvikl

V oddaji Pogovor o … smo tokrat gostili predsednika in podpredsednika slovenske škofovske konference, nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Predstavila sta obisk ad limina v Rimu, ki so ga slovenski škofje opravili med 26. februarjem in 3. marcem.

Ad limina v Rimu - nadškof Stanislav Zore, nadškof Alojzij Cvikl

V oddaji Pogovor o … smo tokrat gostili predsednika in podpredsednika slovenske škofovske konference, nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Predstavila sta obisk ad limina v Rimu, ki so ga slovenski škofje opravili med 26. februarjem in 3. marcem.

Pogovor o

Ad limina v Rimu - nadškof Stanislav Zore, nadškof Alojzij Cvikl
V oddaji Pogovor o … smo tokrat gostili predsednika in podpredsednika slovenske škofovske konference, nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Predstavila sta obisk ad limina v Rimu, ki so ga slovenski škofje opravili med 26. februarjem in 3. marcem.
VEČ ...|21. 2. 2018
Ad limina v Rimu - nadškof Stanislav Zore, nadškof Alojzij Cvikl
V oddaji Pogovor o … smo tokrat gostili predsednika in podpredsednika slovenske škofovske konference, nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Predstavila sta obisk ad limina v Rimu, ki so ga slovenski škofje opravili med 26. februarjem in 3. marcem.

Marta Jerebič

Pogovor o

VEČ ...|10. 1. 2018
Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar

Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.

Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar

Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.

Pogovor o

Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar
Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.
VEČ ...|10. 1. 2018
Katoliški mediji - Mateja Rihter, Boštjan Debevec, Tadej Sadar
Tokratni Pogovo o narekuje mesec verskega tiska oziroma katoliških medijev. V studio smo povabili urednike, ki na novo stopajo ali so stopili v uredniške vode. To so Mateja Rihter z Nedelje, Boštjan Debevec z Družine in Tadej Sadar z Radia Ognjišče.

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Sol in luč

VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 8. 2019
Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Jože Bartolj

kulturaNoriaki SangawaNikola MarkovićNikolaj Mašukov

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Vabilo na pot

VEČ ...|23. 8. 2019
Vabilo na Uršljo goro

Poleg srečanja PRO na Uršlji gori so se obetali še Malgajev pohod, sprehodite se lahko po Planinskem polju ali pa se odpravite pod vrh Silavca, kjer so postavili nov razgledni stolp.

Vabilo na Uršljo goro

Poleg srečanja PRO na Uršlji gori so se obetali še Malgajev pohod, sprehodite se lahko po Planinskem polju ali pa se odpravite pod vrh Silavca, kjer so postavili nov razgledni stolp.

Blaž Lesnik

narava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 8. 2019
Jutri se začne sejem AGRA

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Jutri se začne sejem AGRA

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo