Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Informativni prispevki

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Alen Salihović

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 8. 2019
P. Branko Cestnik o Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov

Z nami je bil kalretinec p. Branko Cestnik. Dotaknili smo se Dneva spomina na žrtve vseh totalitarizmov, ki je bil 23. avgusta, vloge ženske v Cerkvi, požarov v Amazoniji in drugih aktualnih tem.

P. Branko Cestnik o Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov

Z nami je bil kalretinec p. Branko Cestnik. Dotaknili smo se Dneva spomina na žrtve vseh totalitarizmov, ki je bil 23. avgusta, vloge ženske v Cerkvi, požarov v Amazoniji in drugih aktualnih tem.

družbanaravaodnosipolitikazggodovinaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov
Z nami je bil kalretinec p. Branko Cestnik. Dotaknili smo se Dneva spomina na žrtve vseh totalitarizmov, ki je bil 23. avgusta, vloge ženske v Cerkvi, požarov v Amazoniji in drugih aktualnih tem.
VEČ ...|26. 8. 2019
P. Branko Cestnik o Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov
Z nami je bil kalretinec p. Branko Cestnik. Dotaknili smo se Dneva spomina na žrtve vseh totalitarizmov, ki je bil 23. avgusta, vloge ženske v Cerkvi, požarov v Amazoniji in drugih aktualnih tem.

Jože Bartolj

družbanaravaodnosipolitikazggodovinaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 8. 2019
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana

Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana

Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

družbapolitika

Informativni prispevki

Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.
VEČ ...|13. 8. 2019
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

družbapolitika

Petkov večer

VEČ ...|12. 7. 2019
Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

glasbakoncertVocabella

Petkov večer

Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine
Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine
Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Marjan Bunič

glasbakoncertVocabella

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Sol in luč

VEČ ...|7. 5. 2019
Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.

V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.

Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.

V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.

družbaodnosi

Sol in luč

Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.
V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.
VEČ ...|7. 5. 2019
Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.
V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Nagradni natečaj USZS

Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

rojakiinfouszs

Slovencem po svetu in domovini

Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.
VEČ ...|5. 5. 2019
Nagradni natečaj USZS
Sedemnajst nalog je prispelo na sedemnajsti natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki so ga pripravili pri Uradu Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu (USZS). Slovesna razglasitev priznanj za nagrajena dela je bila v dvorani Državnega sveta v parlamentu v Ljubljani v torek, 16. aprila 2019. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je na podlagi ocene strokovne komisije razglasil prejemnice nagrad. Ja, tokrat so bile samo prejemnice. Pet od sedemnajstih prispelih del se je dotikalo izseljenstva, ostala pa zamejstva. Za izseljenstvo prve nagrade niso podelili, drugo je prejela Neža Hvale, ki je v magisteriju raziskovala migracije Slovencev v Berlin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tretjo nagrado sta prejeli: Larisa Petrič, ki je opravila magistrsko nalogo o hrani v izseljenskih okoljih in Katja Urbančič, ki je v svojem diplomskem delu predstavila 56. Mladinski dan v Buenos Airesu v Argentini. Pri zamejskih tematikah je prvo nagrado prejela Bernarda Volavšek Kurasch za doktorat o položaju slovenščine v novi srednji šoli, drugo nagrado Eva-Maria Verhnjak-Pikalo za doktorat o podobi ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman, tretjo nagrado pa Tamara Suligoi, ki je naredila magistrsko delo o uporabi slovenščine v slovenskih ustanovah, društvih in organizacijah v Gorici in njeni pokrajini. Komisija je podelila še posebno nagrado in pohvalo.

Matjaž Merljak

rojakiinfouszs

Iz Betanije

VEČ ...|5. 4. 2019
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost

O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost

O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

teloduhovnostženska

Iz Betanije

Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.
VEČ ...|5. 4. 2019
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Blaž Lesnik

teloduhovnostženska

Iz Betanije

VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?

Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?

Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kulturni utrinki

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.
VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

Jože Bartolj

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Via positiva

VEČ ...|10. 1. 2019
Menopavza

Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

Menopavza

Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

zdravstvozaposlitev

Via positiva

Menopavza
Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.
VEČ ...|10. 1. 2019
Menopavza
Kako naj se ženske v menopavzi spopadajo z izzivi doma in na delovnem mestu, sta nam svetovali ginekologinja dr. Ksenija Šelih Martinec in Magdalena Fabčič, svetovalka za menopavzo. Pogledali pa smo tudi na portal Moja zaposlitev in se razveselili dejstva, da je brezposelnost v Slovenji spet nižja.

Mateja Feltrin Novljan

zdravstvozaposlitev

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

kultura

Kulturni utrinki

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:
VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Svetovalnica

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!
Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!
Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 10. 2018
Zmeda na Filozofski fakulteti

Teorija spola svoje lovke širi na vsa področja - tudi v pravilnike oziroma pravne akte fakultet. Ta teden bo minilo pol leta, odkar je senat Filozofske fakultete (FF) sprejel sklep, ki za tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, nato pa naj bi se moški in ženski slovnični spol določala izmenično. Nocoj bodo na okrogli mizi na Filozofski fakulteti ocenili ta ukrep, besedo bodo dobili tudi kritiki, med njimi dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko. Za naš radio je povedala, da je v pravilnikih nastala zgolj zmeda.

Zmeda na Filozofski fakulteti

Teorija spola svoje lovke širi na vsa področja - tudi v pravilnike oziroma pravne akte fakultet. Ta teden bo minilo pol leta, odkar je senat Filozofske fakultete (FF) sprejel sklep, ki za tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, nato pa naj bi se moški in ženski slovnični spol določala izmenično. Nocoj bodo na okrogli mizi na Filozofski fakulteti ocenili ta ukrep, besedo bodo dobili tudi kritiki, med njimi dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko. Za naš radio je povedala, da je v pravilnikih nastala zgolj zmeda.

infoizobraževanje

Informativni prispevki

Zmeda na Filozofski fakulteti
Teorija spola svoje lovke širi na vsa področja - tudi v pravilnike oziroma pravne akte fakultet. Ta teden bo minilo pol leta, odkar je senat Filozofske fakultete (FF) sprejel sklep, ki za tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, nato pa naj bi se moški in ženski slovnični spol določala izmenično. Nocoj bodo na okrogli mizi na Filozofski fakulteti ocenili ta ukrep, besedo bodo dobili tudi kritiki, med njimi dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko. Za naš radio je povedala, da je v pravilnikih nastala zgolj zmeda.
VEČ ...|23. 10. 2018
Zmeda na Filozofski fakulteti
Teorija spola svoje lovke širi na vsa področja - tudi v pravilnike oziroma pravne akte fakultet. Ta teden bo minilo pol leta, odkar je senat Filozofske fakultete (FF) sprejel sklep, ki za tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, nato pa naj bi se moški in ženski slovnični spol določala izmenično. Nocoj bodo na okrogli mizi na Filozofski fakulteti ocenili ta ukrep, besedo bodo dobili tudi kritiki, med njimi dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko. Za naš radio je povedala, da je v pravilnikih nastala zgolj zmeda.

Marta Jerebič

infoizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2018
Pdelili nagrade Kristine Brenkove - nominiranci za Jenkovo nagrado - fotorazstava Draga Paplerja - vabilo Cankar in ženske

Pdelili nagrade Kristine Brenkove - nominiranci za Jenkovo nagrado - fotorazstava Draga Paplerja - vabilo Cankar in ženske

kultura

Kulturni utrinki

Pdelili nagrade Kristine Brenkove - nominiranci za Jenkovo nagrado - fotorazstava Draga Paplerja - vabilo Cankar in ženske
VEČ ...|22. 10. 2018
Pdelili nagrade Kristine Brenkove - nominiranci za Jenkovo nagrado - fotorazstava Draga Paplerja - vabilo Cankar in ženske

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Kulturni utrinki

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.
VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Jože Bartolj

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Doživetja narave

VEČ ...|14. 9. 2018
Triglav je brez stolpa, korajža pa ostaja ženskega spola

Glavna planinska sezona se počasi sklepa, a aktualni dogodki se vrstijo. Največji je v teh dneh zgodovinski: po 123 letih je Aljažev stolp zapustil svoje mestu na vrhu očaka. V planinskem muzeju so odprli odmevno razstavo o ženskem alpinizmu, po Logarski dolini je odmeval zvok harmonik, naš gost je bil Simon Bučar. Prihodnji teden bodo gluhi stregli v planinskih kočah, ujeli pa smo tudi maratonca Bogomirja Dolenca, ki za Male viteze vsak dan preteče 42 km.

Triglav je brez stolpa, korajža pa ostaja ženskega spola

Glavna planinska sezona se počasi sklepa, a aktualni dogodki se vrstijo. Največji je v teh dneh zgodovinski: po 123 letih je Aljažev stolp zapustil svoje mestu na vrhu očaka. V planinskem muzeju so odprli odmevno razstavo o ženskem alpinizmu, po Logarski dolini je odmeval zvok harmonik, naš gost je bil Simon Bučar. Prihodnji teden bodo gluhi stregli v planinskih kočah, ujeli pa smo tudi maratonca Bogomirja Dolenca, ki za Male viteze vsak dan preteče 42 km.

naravaAljažev stolpplaninstvo

Doživetja narave

Triglav je brez stolpa, korajža pa ostaja ženskega spola
Glavna planinska sezona se počasi sklepa, a aktualni dogodki se vrstijo. Največji je v teh dneh zgodovinski: po 123 letih je Aljažev stolp zapustil svoje mestu na vrhu očaka. V planinskem muzeju so odprli odmevno razstavo o ženskem alpinizmu, po Logarski dolini je odmeval zvok harmonik, naš gost je bil Simon Bučar. Prihodnji teden bodo gluhi stregli v planinskih kočah, ujeli pa smo tudi maratonca Bogomirja Dolenca, ki za Male viteze vsak dan preteče 42 km.
VEČ ...|14. 9. 2018
Triglav je brez stolpa, korajža pa ostaja ženskega spola
Glavna planinska sezona se počasi sklepa, a aktualni dogodki se vrstijo. Največji je v teh dneh zgodovinski: po 123 letih je Aljažev stolp zapustil svoje mestu na vrhu očaka. V planinskem muzeju so odprli odmevno razstavo o ženskem alpinizmu, po Logarski dolini je odmeval zvok harmonik, naš gost je bil Simon Bučar. Prihodnji teden bodo gluhi stregli v planinskih kočah, ujeli pa smo tudi maratonca Bogomirja Dolenca, ki za Male viteze vsak dan preteče 42 km.

Blaž Lesnik

naravaAljažev stolpplaninstvo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 8. 2018
Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka

V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)

Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka

V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka
V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)
VEČ ...|16. 8. 2018
Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka
V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|15. 8. 2018
Sodobne ženske in Marijina podoba

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo oddajo namenili Marijinim romarskim potem, ženskemu pogledu na Marijo, spregovorili smo o njenih lastnostih in kako jih ženske danes uresničujemo, na kratko pa smo se ustavili tudi pri vlogi ženske v Cerkvi. Gostje: Mariza Perat, Andreja Eržen Firšt, Vlasta Merzel in Darja Pečnik

Sodobne ženske in Marijina podoba

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo oddajo namenili Marijinim romarskim potem, ženskemu pogledu na Marijo, spregovorili smo o njenih lastnostih in kako jih ženske danes uresničujemo, na kratko pa smo se ustavili tudi pri vlogi ženske v Cerkvi. Gostje: Mariza Perat, Andreja Eržen Firšt, Vlasta Merzel in Darja Pečnik

vzgojaduhovnostMarijaženske

Pogovor o

Sodobne ženske in Marijina podoba
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo oddajo namenili Marijinim romarskim potem, ženskemu pogledu na Marijo, spregovorili smo o njenih lastnostih in kako jih ženske danes uresničujemo, na kratko pa smo se ustavili tudi pri vlogi ženske v Cerkvi. Gostje: Mariza Perat, Andreja Eržen Firšt, Vlasta Merzel in Darja Pečnik
VEČ ...|15. 8. 2018
Sodobne ženske in Marijina podoba
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo oddajo namenili Marijinim romarskim potem, ženskemu pogledu na Marijo, spregovorili smo o njenih lastnostih in kako jih ženske danes uresničujemo, na kratko pa smo se ustavili tudi pri vlogi ženske v Cerkvi. Gostje: Mariza Perat, Andreja Eržen Firšt, Vlasta Merzel in Darja Pečnik

Marta Jerebič

vzgojaduhovnostMarijaženske

Naš pogled

VEČ ...|7. 8. 2018
Ne se hecat!

Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.

Ne se hecat!

Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.

komentarzdravstvopolitika

Naš pogled

Ne se hecat!
Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.
VEČ ...|7. 8. 2018
Ne se hecat!
Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.

Jure Sešek

komentarzdravstvopolitika

Radijski roman

VEČ ...|2. 8. 2018
Brez otrok, 41. del

Ključek za moške in obroček za ženske sta zatajitev evangelija.

Brez otrok, 41. del

Ključek za moške in obroček za ženske sta zatajitev evangelija.

kulturavzgoja

Radijski roman

Brez otrok, 41. del
Ključek za moške in obroček za ženske sta zatajitev evangelija.
VEČ ...|2. 8. 2018
Brez otrok, 41. del
Ključek za moške in obroček za ženske sta zatajitev evangelija.

Matjaž Merljak

kulturavzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|10. 7. 2018
Bonton - Bojana Košnik Čuk

Kaj nam pravila vedenja naročajo, ko se odpravimo v gore? Obleči hlačne nogavice v vročih dneh? Ali starejše ženske lahko nosijo daljše lase spuščene? Kaj pravi bonton o vožnji in obnašanju na vlaku? O vsem tem in še čem v tokratni Svetovalnici. Vabljeni k poslušanju!

Bonton - Bojana Košnik Čuk

Kaj nam pravila vedenja naročajo, ko se odpravimo v gore? Obleči hlačne nogavice v vročih dneh? Ali starejše ženske lahko nosijo daljše lase spuščene? Kaj pravi bonton o vožnji in obnašanju na vlaku? O vsem tem in še čem v tokratni Svetovalnici. Vabljeni k poslušanju!

svetovanjebonton

Svetovalnica

Bonton - Bojana Košnik Čuk
Kaj nam pravila vedenja naročajo, ko se odpravimo v gore? Obleči hlačne nogavice v vročih dneh? Ali starejše ženske lahko nosijo daljše lase spuščene? Kaj pravi bonton o vožnji in obnašanju na vlaku? O vsem tem in še čem v tokratni Svetovalnici. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|10. 7. 2018
Bonton - Bojana Košnik Čuk
Kaj nam pravila vedenja naročajo, ko se odpravimo v gore? Obleči hlačne nogavice v vročih dneh? Ali starejše ženske lahko nosijo daljše lase spuščene? Kaj pravi bonton o vožnji in obnašanju na vlaku? O vsem tem in še čem v tokratni Svetovalnici. Vabljeni k poslušanju!

Marjan Bunič

svetovanjebonton

Naš pogled

VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

komentar

Naš pogled

Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.
VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Tanja Dominko

komentar

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2018
Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič

Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič

Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Svetovalnica

Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič
Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.
VEČ ...|22. 5. 2018
Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič
Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Mateja Feltrin Novljan

Naš gost

VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Naš gost

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.
VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Nataša Ličen

Moja zgodba

VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Moja zgodba

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Jože Bartolj

Za življenje

VEČ ...|24. 3. 2018
Dr. Karel Gržan - O vlogi moškega in ženske in njunem medsebojnem dopolnjevanju

V mesecu marcu s posebnimi prazniki izpostavimo vrednost moškega in ženske v njunem dopolnjujočem poslanstvu, prav tako pa lahko prav ob liku sv. Jožefa in Marije osvetlimo posamezne vidike vzgoje in v njej poslanstva očeta in matere. O tem se je z dr. Karlom Gržanom pogovarjala Mateja Feltrin Novljan.

Dr. Karel Gržan - O vlogi moškega in ženske in njunem medsebojnem dopolnjevanju

V mesecu marcu s posebnimi prazniki izpostavimo vrednost moškega in ženske v njunem dopolnjujočem poslanstvu, prav tako pa lahko prav ob liku sv. Jožefa in Marije osvetlimo posamezne vidike vzgoje in v njej poslanstva očeta in matere. O tem se je z dr. Karlom Gržanom pogovarjala Mateja Feltrin Novljan.

Za življenje

Dr. Karel Gržan - O vlogi moškega in ženske in njunem medsebojnem dopolnjevanju
V mesecu marcu s posebnimi prazniki izpostavimo vrednost moškega in ženske v njunem dopolnjujočem poslanstvu, prav tako pa lahko prav ob liku sv. Jožefa in Marije osvetlimo posamezne vidike vzgoje in v njej poslanstva očeta in matere. O tem se je z dr. Karlom Gržanom pogovarjala Mateja Feltrin Novljan.
VEČ ...|24. 3. 2018
Dr. Karel Gržan - O vlogi moškega in ženske in njunem medsebojnem dopolnjevanju
V mesecu marcu s posebnimi prazniki izpostavimo vrednost moškega in ženske v njunem dopolnjujočem poslanstvu, prav tako pa lahko prav ob liku sv. Jožefa in Marije osvetlimo posamezne vidike vzgoje in v njej poslanstva očeta in matere. O tem se je z dr. Karlom Gržanom pogovarjala Mateja Feltrin Novljan.

Mateja Feltrin Novljan

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 3. 2018
Čudoviti ženski vokali

Na mednarodni dan žensk, ko z vseh strani slišimo o pomenu in pomembnosti žensk v svetu - še papež Frančišek je dejal, da kjer so ženske odrinjene na rob, je svet sterilen; ženske namreč ne prinašajo le življenja, ampak nam posredujejo sposobnost videti preko; čutiti stvari z bolj ustvarjalnim, potrpežljivim in nežnim srcem - smo prisluhnili odličnim glasovom. To so bile: Berta Ambrož, Ljupka Dimitrovska, Petula Clark, Jelka Cvetežar, Tereza Kesovija, Mireille Mathieu, Jožica Svete, Ivanka Kraševec, Majda Sepe in Marjana Deržaj, Gabi Novak, Neca Falk, Iva Zanicchi, Dinah Washington, Tatjana Gros, Elda Viler, Silvana di Lorezzo in Ditka Haberl.

Čudoviti ženski vokali

Na mednarodni dan žensk, ko z vseh strani slišimo o pomenu in pomembnosti žensk v svetu - še papež Frančišek je dejal, da kjer so ženske odrinjene na rob, je svet sterilen; ženske namreč ne prinašajo le življenja, ampak nam posredujejo sposobnost videti preko; čutiti stvari z bolj ustvarjalnim, potrpežljivim in nežnim srcem - smo prisluhnili odličnim glasovom. To so bile: Berta Ambrož, Ljupka Dimitrovska, Petula Clark, Jelka Cvetežar, Tereza Kesovija, Mireille Mathieu, Jožica Svete, Ivanka Kraševec, Majda Sepe in Marjana Deržaj, Gabi Novak, Neca Falk, Iva Zanicchi, Dinah Washington, Tatjana Gros, Elda Viler, Silvana di Lorezzo in Ditka Haberl.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Čudoviti ženski vokali
Na mednarodni dan žensk, ko z vseh strani slišimo o pomenu in pomembnosti žensk v svetu - še papež Frančišek je dejal, da kjer so ženske odrinjene na rob, je svet sterilen; ženske namreč ne prinašajo le življenja, ampak nam posredujejo sposobnost videti preko; čutiti stvari z bolj ustvarjalnim, potrpežljivim in nežnim srcem - smo prisluhnili odličnim glasovom. To so bile: Berta Ambrož, Ljupka Dimitrovska, Petula Clark, Jelka Cvetežar, Tereza Kesovija, Mireille Mathieu, Jožica Svete, Ivanka Kraševec, Majda Sepe in Marjana Deržaj, Gabi Novak, Neca Falk, Iva Zanicchi, Dinah Washington, Tatjana Gros, Elda Viler, Silvana di Lorezzo in Ditka Haberl.
VEČ ...|8. 3. 2018
Čudoviti ženski vokali
Na mednarodni dan žensk, ko z vseh strani slišimo o pomenu in pomembnosti žensk v svetu - še papež Frančišek je dejal, da kjer so ženske odrinjene na rob, je svet sterilen; ženske namreč ne prinašajo le življenja, ampak nam posredujejo sposobnost videti preko; čutiti stvari z bolj ustvarjalnim, potrpežljivim in nežnim srcem - smo prisluhnili odličnim glasovom. To so bile: Berta Ambrož, Ljupka Dimitrovska, Petula Clark, Jelka Cvetežar, Tereza Kesovija, Mireille Mathieu, Jožica Svete, Ivanka Kraševec, Majda Sepe in Marjana Deržaj, Gabi Novak, Neca Falk, Iva Zanicchi, Dinah Washington, Tatjana Gros, Elda Viler, Silvana di Lorezzo in Ditka Haberl.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|7. 1. 2018
Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin

Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.

Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin

Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.

politikadružinaživljenjeLGBT

Iz življenja vesoljne Cerkve

Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin
Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.
VEČ ...|7. 1. 2018
Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin
Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikadružinaživljenjeLGBT

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
7. Misijonski večerni pogovor: Materinstvo in duhovnost, marijanska pobožnost

Marjan Bunič je v zadnjem misijonskem večernem pogovoru gostil dva zakonska para: Marjeto in Milana Hrastar ter Ireno in Petra Šterbenk in misijonarja p. Marjana Čudna. Večerni pogovor se je dotaknil različnih duhovnosti v Cerkvi, različnosti moške in ženske narave pri tem in se še posebej ustavil ob marijanski pobožnosti.

7. Misijonski večerni pogovor: Materinstvo in duhovnost, marijanska pobožnost

Marjan Bunič je v zadnjem misijonskem večernem pogovoru gostil dva zakonska para: Marjeto in Milana Hrastar ter Ireno in Petra Šterbenk in misijonarja p. Marjana Čudna. Večerni pogovor se je dotaknil različnih duhovnosti v Cerkvi, različnosti moške in ženske narave pri tem in se še posebej ustavil ob marijanski pobožnosti.

Radijski misijon

7. Misijonski večerni pogovor: Materinstvo in duhovnost, marijanska pobožnost
Marjan Bunič je v zadnjem misijonskem večernem pogovoru gostil dva zakonska para: Marjeto in Milana Hrastar ter Ireno in Petra Šterbenk in misijonarja p. Marjana Čudna. Večerni pogovor se je dotaknil različnih duhovnosti v Cerkvi, različnosti moške in ženske narave pri tem in se še posebej ustavil ob marijanski pobožnosti.
VEČ ...|0. 0. 0
7. Misijonski večerni pogovor: Materinstvo in duhovnost, marijanska pobožnost
Marjan Bunič je v zadnjem misijonskem večernem pogovoru gostil dva zakonska para: Marjeto in Milana Hrastar ter Ireno in Petra Šterbenk in misijonarja p. Marjana Čudna. Večerni pogovor se je dotaknil različnih duhovnosti v Cerkvi, različnosti moške in ženske narave pri tem in se še posebej ustavil ob marijanski pobožnosti.

Marjan Bunič

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Ženska drža omogoča, da življenje raste!

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

Ženska drža omogoča, da življenje raste!

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

Radijski misijon

Ženska drža omogoča, da življenje raste!
V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.
VEČ ...|0. 0. 0
Ženska drža omogoča, da življenje raste!
V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

p. Vili Lovše

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|11. 10. 2019
Svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc

Tokratna Doživetja narave so bila kolesarsko avanturistično obarvana. Nekaj kilometrov našega septembrskega radijskega kolesarjenja je z nami prevozil tudi svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc, ki se je s kolesom odpravil že na vse celine, kolesaril je skozi 80 držav in številna mesta, posebej milijonska so mu blizu. Tik pred njegovim odhodom v Južno Ameriko ste lahko prisluhnili pogovoru z njim.

Svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc

Tokratna Doživetja narave so bila kolesarsko avanturistično obarvana. Nekaj kilometrov našega septembrskega radijskega kolesarjenja je z nami prevozil tudi svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc, ki se je s kolesom odpravil že na vse celine, kolesaril je skozi 80 držav in številna mesta, posebej milijonska so mu blizu. Tik pred njegovim odhodom v Južno Ameriko ste lahko prisluhnili pogovoru z njim.

Blaž Lesnik

naravapogovoršportAleš Juvanckolesarjenje

Sol in luč

VEČ ...|8. 10. 2019
Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Mateja Subotičanec

družbapogovorkultura

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Duhovna misel

VEČ ...|14. 10. 2019
Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 10. 2019
Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Začenja se Boršnikovo srečanje - Uršljanka 2019 - Obnova Žičke kartuzije

Z mednarodno konferenco se začenja 54. Festival Borštnikovo srečanje.Festival mlade literature Urška je za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved.Občina Slovenske Konjice je pridobila sredstava za obnovo kartuzije Žiče.

Jože Bartolj

kulturaBoršnikovo srečanjeNina Medved

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|14. 10. 2019
O molitvi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Robert Božič

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Tanja Dominko

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje