Informativne oddaje

VEČ ...|25. 7. 2021
Utrip dneva dne 25. 7.

  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

Utrip dneva dne 25. 7.

  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 7.
  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.
VEČ ...|25. 7. 2021
Utrip dneva dne 25. 7.
  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

Radio Ognjišče

infonovice

Mladoskop

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

mladidružbakulturapogovorglasba

Mladoskop

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Nataša Ličen

mladidružbakulturapogovorglasba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|12. 7. 2021
Leteča ladja

Neki kralj je razglasil, da bo dal svojo hčer za ženo tistemu, ki bo stesal čudežno ladjo, ki bo plula po morju, vozila po zemlji in letala po zraku. V tisti deželi, kjer je vladal kralj, je živel tudi kmet, ki je imel tri sinove. Dva sinova sta bila pametna, tretjega pa so imeli za bedačka. Nadaljevali bi verjetno lahko tudi sami, kajne?

Leteča ladja

Neki kralj je razglasil, da bo dal svojo hčer za ženo tistemu, ki bo stesal čudežno ladjo, ki bo plula po morju, vozila po zemlji in letala po zraku. V tisti deželi, kjer je vladal kralj, je živel tudi kmet, ki je imel tri sinove. Dva sinova sta bila pametna, tretjega pa so imeli za bedačka. Nadaljevali bi verjetno lahko tudi sami, kajne?

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Leteča ladja

Neki kralj je razglasil, da bo dal svojo hčer za ženo tistemu, ki bo stesal čudežno ladjo, ki bo plula po morju, vozila po zemlji in letala po zraku. V tisti deželi, kjer je vladal kralj, je živel tudi kmet, ki je imel tri sinove. Dva sinova sta bila pametna, tretjega pa so imeli za bedačka. Nadaljevali bi verjetno lahko tudi sami, kajne?

VEČ ...|12. 7. 2021
Leteča ladja

Neki kralj je razglasil, da bo dal svojo hčer za ženo tistemu, ki bo stesal čudežno ladjo, ki bo plula po morju, vozila po zemlji in letala po zraku. V tisti deželi, kjer je vladal kralj, je živel tudi kmet, ki je imel tri sinove. Dva sinova sta bila pametna, tretjega pa so imeli za bedačka. Nadaljevali bi verjetno lahko tudi sami, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Radijski roman

VEČ ...|20. 5. 2021
Pesem o Bernardki - oseminpetdeseti del

V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.

Pesem o Bernardki - oseminpetdeseti del

V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.

romanBernardkaLurdMarijaprikazovanječudež

Radijski roman

Pesem o Bernardki - oseminpetdeseti del

V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.

VEČ ...|20. 5. 2021
Pesem o Bernardki - oseminpetdeseti del

V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.

Marjan Bunič

romanBernardkaLurdMarijaprikazovanječudež

Radijski roman

VEČ ...|13. 5. 2021
Pesem o Bernardki - sedeminpetdeseti del

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

Pesem o Bernardki - sedeminpetdeseti del

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

romanBernardkaLurdMarijaprikazovanječudež

Radijski roman

Pesem o Bernardki - sedeminpetdeseti del

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

VEČ ...|13. 5. 2021
Pesem o Bernardki - sedeminpetdeseti del

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

Marjan Bunič

romanBernardkaLurdMarijaprikazovanječudež

Radijski roman

VEČ ...|6. 5. 2021
Pesem o Bernardki - šestinpetdeseti del

V Lurd se zgrinjajo tisoči. Vsak nosi svojo težo življenja in upa na pomoč. Na ozdravljenje. Na čudež ... In čudeži se dogajajo pred očmi množice ...

Pesem o Bernardki - šestinpetdeseti del

V Lurd se zgrinjajo tisoči. Vsak nosi svojo težo življenja in upa na pomoč. Na ozdravljenje. Na čudež ... In čudeži se dogajajo pred očmi množice ...

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - šestinpetdeseti del

V Lurd se zgrinjajo tisoči. Vsak nosi svojo težo življenja in upa na pomoč. Na ozdravljenje. Na čudež ... In čudeži se dogajajo pred očmi množice ...

VEČ ...|6. 5. 2021
Pesem o Bernardki - šestinpetdeseti del

V Lurd se zgrinjajo tisoči. Vsak nosi svojo težo življenja in upa na pomoč. Na ozdravljenje. Na čudež ... In čudeži se dogajajo pred očmi množice ...

Radio Ognjišče

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 4. 2021
Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

spominživljenje

Naš gost

Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

VEČ ...|24. 4. 2021
Jože Majes

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Slavi Košir

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|16. 4. 2021
Čudovit čudež

Ljudje ga želijo postaviti za …

Čudovit čudež

Ljudje ga želijo postaviti za …

duhovnost

Duhovna misel

Čudovit čudež

Ljudje ga želijo postaviti za …

VEČ ...|16. 4. 2021
Čudovit čudež

Ljudje ga želijo postaviti za …

Ervin Mozetič

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|9. 4. 2021
Čudežni klobčič

Vsi naši gozdovi so bili nekdaj prebivališče vil, žarkžen, škratov, gorskih in gozdnih mož, bedancev in skrivnih bitij. Tudi v pohorskih gozdovih so živeli ti skrivnostneži. Prisluhnite in spoznali boste pohorske vile.

Čudežni klobčič

Vsi naši gozdovi so bili nekdaj prebivališče vil, žarkžen, škratov, gorskih in gozdnih mož, bedancev in skrivnih bitij. Tudi v pohorskih gozdovih so živeli ti skrivnostneži. Prisluhnite in spoznali boste pohorske vile.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenske

Zgodbe za otroke

Čudežni klobčič

Vsi naši gozdovi so bili nekdaj prebivališče vil, žarkžen, škratov, gorskih in gozdnih mož, bedancev in skrivnih bitij. Tudi v pohorskih gozdovih so živeli ti skrivnostneži. Prisluhnite in spoznali boste pohorske vile.

VEČ ...|9. 4. 2021
Čudežni klobčič

Vsi naši gozdovi so bili nekdaj prebivališče vil, žarkžen, škratov, gorskih in gozdnih mož, bedancev in skrivnih bitij. Tudi v pohorskih gozdovih so živeli ti skrivnostneži. Prisluhnite in spoznali boste pohorske vile.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenske

Naš pogled

VEČ ...|6. 4. 2021
Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

komentar

Naš pogled

Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

VEČ ...|6. 4. 2021
Damijana Medved: Vstajenje

V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.

Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.

Damijana Medved

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2021
Irena Orešnik: »Sir, čudež narave, naših rok in našega srca ...«

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

Irena Orešnik: »Sir, čudež narave, naših rok in našega srca ...«

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

kmetijstvonaravapolitikazakon o kmetijstvusvetovanje

Kmetijska oddaja

Irena Orešnik: »Sir, čudež narave, naših rok in našega srca ...«

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

VEČ ...|5. 4. 2021
Irena Orešnik: »Sir, čudež narave, naših rok in našega srca ...«

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

Robert Božič

kmetijstvonaravapolitikazakon o kmetijstvusvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|30. 3. 2021
Odlomki iz knjige Izreki svetega Šarbela, meniha, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti.

Za oddajo Sol in luč, ki je prišla na vrsto v velikem tednu, smo ponovili oddajo v kateri smo izbrali nekaj misli očeta Šarbela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Odlomki iz knjige Izreki svetega Šarbela, meniha, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti.

Za oddajo Sol in luč, ki je prišla na vrsto v velikem tednu, smo ponovili oddajo v kateri smo izbrali nekaj misli očeta Šarbela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

duhovnost

Sol in luč

Odlomki iz knjige Izreki svetega Šarbela, meniha, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti.

Za oddajo Sol in luč, ki je prišla na vrsto v velikem tednu, smo ponovili oddajo v kateri smo izbrali nekaj misli očeta Šarbela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

VEČ ...|30. 3. 2021
Odlomki iz knjige Izreki svetega Šarbela, meniha, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti.

Za oddajo Sol in luč, ki je prišla na vrsto v velikem tednu, smo ponovili oddajo v kateri smo izbrali nekaj misli očeta Šarbela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 3. 2021
Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

duhovnostbolezenozdravljenječudežsv. Jožef

Radijska kateheza

Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

VEČ ...|20. 3. 2021
Sv. Jožef

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnostbolezenozdravljenječudežsv. Jožef

Duhovna misel

VEČ ...|15. 3. 2021
»Zakaj nisi naredil več čudežev?«

A, moj Jezus, že veljaki tega sveta – cesarji in oblastniki – so vedeli …

»Zakaj nisi naredil več čudežev?«

A, moj Jezus, že veljaki tega sveta – cesarji in oblastniki – so vedeli …

duhovnost

Duhovna misel

»Zakaj nisi naredil več čudežev?«

A, moj Jezus, že veljaki tega sveta – cesarji in oblastniki – so vedeli …

VEČ ...|15. 3. 2021
»Zakaj nisi naredil več čudežev?«

A, moj Jezus, že veljaki tega sveta – cesarji in oblastniki – so vedeli …

Jure Sojč

duhovnost

Radijski roman

VEČ ...|18. 2. 2021
Pesem o Bernardki - petinštirideseti del

Po seriji čudežnih ozdravljenj Lurd preplavijo govorice, da bodo Mariji postavili svetišče.

Pesem o Bernardki - petinštirideseti del

Po seriji čudežnih ozdravljenj Lurd preplavijo govorice, da bodo Mariji postavili svetišče.

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - petinštirideseti del

Po seriji čudežnih ozdravljenj Lurd preplavijo govorice, da bodo Mariji postavili svetišče.

VEČ ...|18. 2. 2021
Pesem o Bernardki - petinštirideseti del

Po seriji čudežnih ozdravljenj Lurd preplavijo govorice, da bodo Mariji postavili svetišče.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

VEČ ...|21. 1. 2021
Pesem o Bernardki - enainštirideseti del

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

Pesem o Bernardki - enainštirideseti del

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

romanBernardkaLurdMarijaprikazovanječudež

Radijski roman

Pesem o Bernardki - enainštirideseti del

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

VEČ ...|21. 1. 2021
Pesem o Bernardki - enainštirideseti del

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

Marjan Bunič

romanBernardkaLurdMarijaprikazovanječudež

Duhovna misel

VEČ ...|12. 1. 2021
Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

duhovnost

Duhovna misel

Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

VEČ ...|12. 1. 2021
Oblast

Evangelist Marko nam predstavi prvi čudež, ki ga Jezus stori na začetku svojega javnega delovanja, ko v shodnici izvede …

p. dr. Andraž Arko OFM

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|1. 1. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

komentar

Komentar tedna

Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

VEČ ...|1. 1. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

Andreja Eržen Firšt

komentar

Radijski roman

VEČ ...|15. 10. 2020
Pesem o Bernardki - devetindvajseti del

V Lurdu se zgodi prvo ozdravljenje, prvi čudež. Bo to prineslo mir ali nove delitve?

Pesem o Bernardki - devetindvajseti del

V Lurdu se zgodi prvo ozdravljenje, prvi čudež. Bo to prineslo mir ali nove delitve?

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - devetindvajseti del
V Lurdu se zgodi prvo ozdravljenje, prvi čudež. Bo to prineslo mir ali nove delitve?
VEČ ...|15. 10. 2020
Pesem o Bernardki - devetindvajseti del
V Lurdu se zgodi prvo ozdravljenje, prvi čudež. Bo to prineslo mir ali nove delitve?

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 10. 2020
Življenjska pričakovanja

V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.

Življenjska pričakovanja

V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.

pričakovanjastarostbolezenzdravječudež

Nedeljski klepet

Življenjska pričakovanja
V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.
VEČ ...|4. 10. 2020
Življenjska pričakovanja
V oktobrskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o naših življenjskih pričakovanjih. Naša gostja je poudarila, da je pomembno upati, da se bo zgodilo najboljše, a obenem ohraniti realna pričakovanja; tudi v času bolezni in starosti.

Damijana Medved

pričakovanjastarostbolezenzdravječudež

Radijski roman

VEČ ...|24. 9. 2020
Pesem o Bernardki - šestindvajseti del

Ob nastanku massabiélskega studenca začnejo ljudje govoriti o čudežu. Zavzeto spremljajo Marijina prikazovanja, čeprav jo vidi in se z njo pogovarja le Bernardka.

Pesem o Bernardki - šestindvajseti del

Ob nastanku massabiélskega studenca začnejo ljudje govoriti o čudežu. Zavzeto spremljajo Marijina prikazovanja, čeprav jo vidi in se z njo pogovarja le Bernardka.

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - šestindvajseti del
Ob nastanku massabiélskega studenca začnejo ljudje govoriti o čudežu. Zavzeto spremljajo Marijina prikazovanja, čeprav jo vidi in se z njo pogovarja le Bernardka.
VEČ ...|24. 9. 2020
Pesem o Bernardki - šestindvajseti del
Ob nastanku massabiélskega studenca začnejo ljudje govoriti o čudežu. Zavzeto spremljajo Marijina prikazovanja, čeprav jo vidi in se z njo pogovarja le Bernardka.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

duhovnostpogovordružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata
V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.
VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata
V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružba

Srečanja

VEČ ...|15. 9. 2020
Nepojasnjena ozdravitev dečka Metoda vzbuja hvaležnost in čudenje

V studio Radia Ognjišče smo povabili starša dveletnega Metoda Lipovška iz Iga, katerega stanje je bilo po padcu v rezervoar vode zelo kritično. Molivci za njegovo zdravje so prepričani, da je čudežno ozdravitev mogoče pripisati priprošnji Božjega služabnika škofa Antona Vovka.

Nepojasnjena ozdravitev dečka Metoda vzbuja hvaležnost in čudenje

V studio Radia Ognjišče smo povabili starša dveletnega Metoda Lipovška iz Iga, katerega stanje je bilo po padcu v rezervoar vode zelo kritično. Molivci za njegovo zdravje so prepričani, da je čudežno ozdravitev mogoče pripisati priprošnji Božjega služabnika škofa Antona Vovka.

duhovnostotroci

Srečanja

Nepojasnjena ozdravitev dečka Metoda vzbuja hvaležnost in čudenje
V studio Radia Ognjišče smo povabili starša dveletnega Metoda Lipovška iz Iga, katerega stanje je bilo po padcu v rezervoar vode zelo kritično. Molivci za njegovo zdravje so prepričani, da je čudežno ozdravitev mogoče pripisati priprošnji Božjega služabnika škofa Antona Vovka.
VEČ ...|15. 9. 2020
Nepojasnjena ozdravitev dečka Metoda vzbuja hvaležnost in čudenje
V studio Radia Ognjišče smo povabili starša dveletnega Metoda Lipovška iz Iga, katerega stanje je bilo po padcu v rezervoar vode zelo kritično. Molivci za njegovo zdravje so prepričani, da je čudežno ozdravitev mogoče pripisati priprošnji Božjega služabnika škofa Antona Vovka.

Marjana Debevec

duhovnostotroci

Radijski roman

VEČ ...|10. 9. 2020
Pesem o Bernardki - štiriindvajseti del

Bernardki je vedno težje, saj jo kar naprej preizkušajo in provocirajo. A ob prikazovanjih Gospe v belem je na obzorju prvi čudež ...

Pesem o Bernardki - štiriindvajseti del

Bernardki je vedno težje, saj jo kar naprej preizkušajo in provocirajo. A ob prikazovanjih Gospe v belem je na obzorju prvi čudež ...

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - štiriindvajseti del
Bernardki je vedno težje, saj jo kar naprej preizkušajo in provocirajo. A ob prikazovanjih Gospe v belem je na obzorju prvi čudež ...
VEČ ...|10. 9. 2020
Pesem o Bernardki - štiriindvajseti del
Bernardki je vedno težje, saj jo kar naprej preizkušajo in provocirajo. A ob prikazovanjih Gospe v belem je na obzorju prvi čudež ...

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

VEČ ...|3. 9. 2020
Pesem o Bernardki - triindvajseti del

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki je dal dekan Bernardki naročilo za Marijo. Svojo pristnost naj dokaže s čudežem - naj rožni grm ob votlini vzcveti. Sredi februarja. To bo dovolj močan dokaz. Bo Gospa v belem sprejela igro?

Pesem o Bernardki - triindvajseti del

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki je dal dekan Bernardki naročilo za Marijo. Svojo pristnost naj dokaže s čudežem - naj rožni grm ob votlini vzcveti. Sredi februarja. To bo dovolj močan dokaz. Bo Gospa v belem sprejela igro?

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - triindvajseti del
V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki je dal dekan Bernardki naročilo za Marijo. Svojo pristnost naj dokaže s čudežem - naj rožni grm ob votlini vzcveti. Sredi februarja. To bo dovolj močan dokaz. Bo Gospa v belem sprejela igro?
VEČ ...|3. 9. 2020
Pesem o Bernardki - triindvajseti del
V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki je dal dekan Bernardki naročilo za Marijo. Svojo pristnost naj dokaže s čudežem - naj rožni grm ob votlini vzcveti. Sredi februarja. To bo dovolj močan dokaz. Bo Gospa v belem sprejela igro?

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|3. 8. 2020
Poziv k čudežu

Ko pa se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpusti množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano. Jezus pa jim je rekel: Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.(Mt 14, 15-16)

Poziv k čudežu

Ko pa se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpusti množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano. Jezus pa jim je rekel: Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.(Mt 14, 15-16)

duhovnost

Duhovna misel

Poziv k čudežu
Ko pa se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpusti množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano. Jezus pa jim je rekel: Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.(Mt 14, 15-16)
VEČ ...|3. 8. 2020
Poziv k čudežu
Ko pa se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpusti množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano. Jezus pa jim je rekel: Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.(Mt 14, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|14. 7. 2020
Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?

In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)

Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?

In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)

duhovnost

Duhovna misel

Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?
In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)
VEČ ...|14. 7. 2020
Naša véra? Spreobrnjenje? Pričevanje?
In ti Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil. Če bi se v Sódomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi ostala do današnjega dne.(Mt 11, 23)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|9. 6. 2020
Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.
Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|9. 6. 2020
Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.
Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.
VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

A štekaš?

VEČ ...|27. 5. 2020
Žan Serčič z novim albumom in mnogo druge dobre glasbe

Predstavljene skladbe: Žan Serčič – Čudeži; Brasstracks, Samm Henshaw - Change For Me; Rudi Bučar – Otroci tistega časa; Brett Eldredge - Good Day; Saša Lešnjek – Klopca želja; JP Cooper - Little Bit Of Love; Jeremy Loops - Mortal Man;

Žan Serčič z novim albumom in mnogo druge dobre glasbe

Predstavljene skladbe: Žan Serčič – Čudeži; Brasstracks, Samm Henshaw - Change For Me; Rudi Bučar – Otroci tistega časa; Brett Eldredge - Good Day; Saša Lešnjek – Klopca želja; JP Cooper - Little Bit Of Love; Jeremy Loops - Mortal Man;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Žan Serčič z novim albumom in mnogo druge dobre glasbe
Predstavljene skladbe: Žan Serčič – Čudeži; Brasstracks, Samm Henshaw - Change For Me; Rudi Bučar – Otroci tistega časa; Brett Eldredge - Good Day; Saša Lešnjek – Klopca želja; JP Cooper - Little Bit Of Love; Jeremy Loops - Mortal Man;
VEČ ...|27. 5. 2020
Žan Serčič z novim albumom in mnogo druge dobre glasbe
Predstavljene skladbe: Žan Serčič – Čudeži; Brasstracks, Samm Henshaw - Change For Me; Rudi Bučar – Otroci tistega časa; Brett Eldredge - Good Day; Saša Lešnjek – Klopca želja; JP Cooper - Little Bit Of Love; Jeremy Loops - Mortal Man;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasbanovosti

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 5. 2020
Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

otrocibitencglasbena pravljicašmarnicenajvečji dar

Sobotna iskrica

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice
Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.
VEČ ...|16. 5. 2020
Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice
Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Jure Sešek

otrocibitencglasbena pravljicašmarnicenajvečji dar

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|12. 5. 2020
Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Smučanje
Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!
VEČ ...|12. 5. 2020
Smučanje
Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Duhovna misel

VEČ ...|23. 3. 2020
Kot ta mož.

In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

Kot ta mož.

In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

duhovnost

Duhovna misel

Kot ta mož.
In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)
VEČ ...|23. 3. 2020
Kot ta mož.
In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

Gregor Čušin

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

cerkevsvet

Iz življenja vesoljne Cerkve

Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Marta JerebičMatjaž Merljak

cerkevsvet

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|26. 12. 2019
Božična zimzelena glasba

Peli in igrali so nam: Aleksander Mežek, Mahalia Jackson, Aaron Neville, Alexander ONeal, Alfons Baurer, New Swing Quartet, Andy Williams, B. Crosby & Rosemary C. , Faraoni, Bert Kaempfert, Die Flippers, Majda in Marjan Petan, Boney M, Brenda Lee, Čudežna polja, Celine Dion, Udo Jürgens, Diana Ross in Jose Carreras, Doris Day, Elvis Presley, Oto Pestner, Engelbert Humperdinck, Frank Sinatra, Georghe Zamfir, Heino, Obvzna smer, Helmut Zacharias, James Last in Connie Francis, Oliver Dragojević, Nicole, Mario Lanza, Pat Boone ...

Božična zimzelena glasba

Peli in igrali so nam: Aleksander Mežek, Mahalia Jackson, Aaron Neville, Alexander ONeal, Alfons Baurer, New Swing Quartet, Andy Williams, B. Crosby & Rosemary C. , Faraoni, Bert Kaempfert, Die Flippers, Majda in Marjan Petan, Boney M, Brenda Lee, Čudežna polja, Celine Dion, Udo Jürgens, Diana Ross in Jose Carreras, Doris Day, Elvis Presley, Oto Pestner, Engelbert Humperdinck, Frank Sinatra, Georghe Zamfir, Heino, Obvzna smer, Helmut Zacharias, James Last in Connie Francis, Oliver Dragojević, Nicole, Mario Lanza, Pat Boone ...

glasba

Ob radijskem ognjišču

Božična zimzelena glasba
Peli in igrali so nam: Aleksander Mežek, Mahalia Jackson, Aaron Neville, Alexander ONeal, Alfons Baurer, New Swing Quartet, Andy Williams, B. Crosby & Rosemary C. , Faraoni, Bert Kaempfert, Die Flippers, Majda in Marjan Petan, Boney M, Brenda Lee, Čudežna polja, Celine Dion, Udo Jürgens, Diana Ross in Jose Carreras, Doris Day, Elvis Presley, Oto Pestner, Engelbert Humperdinck, Frank Sinatra, Georghe Zamfir, Heino, Obvzna smer, Helmut Zacharias, James Last in Connie Francis, Oliver Dragojević, Nicole, Mario Lanza, Pat Boone ...
VEČ ...|26. 12. 2019
Božična zimzelena glasba
Peli in igrali so nam: Aleksander Mežek, Mahalia Jackson, Aaron Neville, Alexander ONeal, Alfons Baurer, New Swing Quartet, Andy Williams, B. Crosby & Rosemary C. , Faraoni, Bert Kaempfert, Die Flippers, Majda in Marjan Petan, Boney M, Brenda Lee, Čudežna polja, Celine Dion, Udo Jürgens, Diana Ross in Jose Carreras, Doris Day, Elvis Presley, Oto Pestner, Engelbert Humperdinck, Frank Sinatra, Georghe Zamfir, Heino, Obvzna smer, Helmut Zacharias, James Last in Connie Francis, Oliver Dragojević, Nicole, Mario Lanza, Pat Boone ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasba

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 11. 2019
S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.

V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.

V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

duhovnostizobraževanjepapež

Radijska kateheza

S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.
VEČ ...|23. 11. 2019
S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

Silvestra Sadars. Magda Burger

duhovnostizobraževanjepapež

Naš gost

VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Naš gost

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Jure Sešek

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Nedeljski klepet

VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Nedeljski klepet

Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.
VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Damijana Medved

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Duhovna misel

VEČ ...|4. 10. 2019
Priča čudežem

Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. (Lk 10, 13)

Priča čudežem

Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. (Lk 10, 13)

duhovnost

Duhovna misel

Priča čudežem
Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. (Lk 10, 13)
VEČ ...|4. 10. 2019
Priča čudežem
Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. (Lk 10, 13)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

družba

Sol in luč

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družba

Duhovna misel

VEČ ...|5. 8. 2019
Velik čudež? Hvala Bogu!

In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)

Velik čudež? Hvala Bogu!

In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)

duhovnost

Duhovna misel

Velik čudež? Hvala Bogu!
In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)
VEČ ...|5. 8. 2019
Velik čudež? Hvala Bogu!
In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 7. 2019
Zanikovalci genocida v ogledalu Srebrenice

Za genocid je mednarodna skupnost priznala tudi sistematični pomor Bošnjakov v Srebrnici julija 1995. O tamkajšnji spominski slovesnosti so naši dominantni mediji obširno poročali. Karmelina Husejnović je na 24ur popisala pretresljivo izpoved Mevludina Orića (49), ki so ga krogle po čudežu zgrešile.

Zanikovalci genocida v ogledalu Srebrenice

Za genocid je mednarodna skupnost priznala tudi sistematični pomor Bošnjakov v Srebrnici julija 1995. O tamkajšnji spominski slovesnosti so naši dominantni mediji obširno poročali. Karmelina Husejnović je na 24ur popisala pretresljivo izpoved Mevludina Orića (49), ki so ga krogle po čudežu zgrešile.

komentar

Komentar Časnik.si

Zanikovalci genocida v ogledalu Srebrenice
Za genocid je mednarodna skupnost priznala tudi sistematični pomor Bošnjakov v Srebrnici julija 1995. O tamkajšnji spominski slovesnosti so naši dominantni mediji obširno poročali. Karmelina Husejnović je na 24ur popisala pretresljivo izpoved Mevludina Orića (49), ki so ga krogle po čudežu zgrešile.
VEČ ...|24. 7. 2019
Zanikovalci genocida v ogledalu Srebrenice
Za genocid je mednarodna skupnost priznala tudi sistematični pomor Bošnjakov v Srebrnici julija 1995. O tamkajšnji spominski slovesnosti so naši dominantni mediji obširno poročali. Karmelina Husejnović je na 24ur popisala pretresljivo izpoved Mevludina Orića (49), ki so ga krogle po čudežu zgrešile.

Drago K. Ocvirk

komentar

Srečanja

VEČ ...|16. 4. 2019
Čudež življenja

Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

Čudež življenja

Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

življenjesplavnosečnost

Srečanja

Čudež življenja
Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.
VEČ ...|16. 4. 2019
Čudež življenja
Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

Marta Jerebič

življenjesplavnosečnost

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 3. 2019
Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

družbaduhovnostzdravstvoizobraževanje

Informativni prispevki

Film Čudež življenja še vedno vznemirja
Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.
VEČ ...|15. 3. 2019
Film Čudež življenja še vedno vznemirja
Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Marjana Debevec

družbaduhovnostzdravstvoizobraževanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 2. 2019
Lurd od zadnjega prikazanja do danes

Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

Lurd od zadnjega prikazanja do danes

Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

duhovnostspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Lurd od zadnjega prikazanja do danes
Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.
VEČ ...|11. 2. 2019
Lurd od zadnjega prikazanja do danes
Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

Franci Trstenjak

duhovnostspomin

Duhovna misel

VEČ ...|6. 2. 2019
Življenje je polno čudežev

Čudil se je njihovi neveri! (Mr 6,6)

Življenje je polno čudežev

Čudil se je njihovi neveri! (Mr 6,6)

duhovnost

Duhovna misel

Življenje je polno čudežev
Čudil se je njihovi neveri! (Mr 6,6)
VEČ ...|6. 2. 2019
Življenje je polno čudežev
Čudil se je njihovi neveri! (Mr 6,6)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 1. 2019
Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?

Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?

Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

sovražni govordemosplebiscitdomovinapolitika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?
Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?
VEČ ...|2. 1. 2019
Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?
Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

Franci Feltrin

sovražni govordemosplebiscitdomovinapolitika

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|27. 12. 2018
184. oddaja

V božični osmini smo v oddaji Ob radijskem ognjišču predvajali božične zimzelene melodije: Udo Jürgens - Stille nacht, heilige nacht; Al Martino - White christmas; Dean Martin - Winter wonderland; Faraoni - Božični zvon; Heino - Süßer die glocken nie klingen; Brenda Lee - Rockin around the christmas tree; Elvis Presley - It wont seem like christmas; Bobby Vinton - O holy night; Aleksander Mežek - Božično drevo; Mario Lanza - Joy to the world; Harry Belafonte - Marys boy child; Die Flippers - Aber heidschi bum beidschi; Mahalia Jackson - O little town of Bethlehem; Louis Armstrong - Christmas in New Orleans; Franc Korbar - Mali bobnar; Marty Robbins - Christmas time is here again; Nicole - Kommet ihr hirten; Oliver Dragojević - Tiha noč; Michael Jackson - Little christmas tree; B.Crosby & Rosemary C. - It came upon a midnight; Petula Clark - Mon beau sapin; Engelbert Humperdinck - God rest the merry gentl; The Platters - Blue christmas; Connie Francis - Babys first christmas; Doris Day - Silver bells; Bobby Helms - Jingle bell rock; Pat Boone - Joy to the world; New swing quartet - Mami za božič; Daniel Santacruz ensemble - Soleado; Čudežna polja - Srečen božič mir vsem ljudem.

184. oddaja

V božični osmini smo v oddaji Ob radijskem ognjišču predvajali božične zimzelene melodije: Udo Jürgens - Stille nacht, heilige nacht; Al Martino - White christmas; Dean Martin - Winter wonderland; Faraoni - Božični zvon; Heino - Süßer die glocken nie klingen; Brenda Lee - Rockin around the christmas tree; Elvis Presley - It wont seem like christmas; Bobby Vinton - O holy night; Aleksander Mežek - Božično drevo; Mario Lanza - Joy to the world; Harry Belafonte - Marys boy child; Die Flippers - Aber heidschi bum beidschi; Mahalia Jackson - O little town of Bethlehem; Louis Armstrong - Christmas in New Orleans; Franc Korbar - Mali bobnar; Marty Robbins - Christmas time is here again; Nicole - Kommet ihr hirten; Oliver Dragojević - Tiha noč; Michael Jackson - Little christmas tree; B.Crosby & Rosemary C. - It came upon a midnight; Petula Clark - Mon beau sapin; Engelbert Humperdinck - God rest the merry gentl; The Platters - Blue christmas; Connie Francis - Babys first christmas; Doris Day - Silver bells; Bobby Helms - Jingle bell rock; Pat Boone - Joy to the world; New swing quartet - Mami za božič; Daniel Santacruz ensemble - Soleado; Čudežna polja - Srečen božič mir vsem ljudem.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

184. oddaja
V božični osmini smo v oddaji Ob radijskem ognjišču predvajali božične zimzelene melodije: Udo Jürgens - Stille nacht, heilige nacht; Al Martino - White christmas; Dean Martin - Winter wonderland; Faraoni - Božični zvon; Heino - Süßer die glocken nie klingen; Brenda Lee - Rockin around the christmas tree; Elvis Presley - It wont seem like christmas; Bobby Vinton - O holy night; Aleksander Mežek - Božično drevo; Mario Lanza - Joy to the world; Harry Belafonte - Marys boy child; Die Flippers - Aber heidschi bum beidschi; Mahalia Jackson - O little town of Bethlehem; Louis Armstrong - Christmas in New Orleans; Franc Korbar - Mali bobnar; Marty Robbins - Christmas time is here again; Nicole - Kommet ihr hirten; Oliver Dragojević - Tiha noč; Michael Jackson - Little christmas tree; B.Crosby & Rosemary C. - It came upon a midnight; Petula Clark - Mon beau sapin; Engelbert Humperdinck - God rest the merry gentl; The Platters - Blue christmas; Connie Francis - Babys first christmas; Doris Day - Silver bells; Bobby Helms - Jingle bell rock; Pat Boone - Joy to the world; New swing quartet - Mami za božič; Daniel Santacruz ensemble - Soleado; Čudežna polja - Srečen božič mir vsem ljudem.
VEČ ...|27. 12. 2018
184. oddaja
V božični osmini smo v oddaji Ob radijskem ognjišču predvajali božične zimzelene melodije: Udo Jürgens - Stille nacht, heilige nacht; Al Martino - White christmas; Dean Martin - Winter wonderland; Faraoni - Božični zvon; Heino - Süßer die glocken nie klingen; Brenda Lee - Rockin around the christmas tree; Elvis Presley - It wont seem like christmas; Bobby Vinton - O holy night; Aleksander Mežek - Božično drevo; Mario Lanza - Joy to the world; Harry Belafonte - Marys boy child; Die Flippers - Aber heidschi bum beidschi; Mahalia Jackson - O little town of Bethlehem; Louis Armstrong - Christmas in New Orleans; Franc Korbar - Mali bobnar; Marty Robbins - Christmas time is here again; Nicole - Kommet ihr hirten; Oliver Dragojević - Tiha noč; Michael Jackson - Little christmas tree; B.Crosby & Rosemary C. - It came upon a midnight; Petula Clark - Mon beau sapin; Engelbert Humperdinck - God rest the merry gentl; The Platters - Blue christmas; Connie Francis - Babys first christmas; Doris Day - Silver bells; Bobby Helms - Jingle bell rock; Pat Boone - Joy to the world; New swing quartet - Mami za božič; Daniel Santacruz ensemble - Soleado; Čudežna polja - Srečen božič mir vsem ljudem.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?

Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Zakaj se je Bog učlovečil?

Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijski roman

VEČ ...|22. 11. 2018
Brez otrok, 57. del

Michaelu in sinovoma je uspel čudežni premik tovornjaka, šele ko so vsi mislili enako.

Brez otrok, 57. del

Michaelu in sinovoma je uspel čudežni premik tovornjaka, šele ko so vsi mislili enako.

kulturaizobraževanjedružbaduhovnost

Radijski roman

Brez otrok, 57. del
Michaelu in sinovoma je uspel čudežni premik tovornjaka, šele ko so vsi mislili enako.
VEČ ...|22. 11. 2018
Brez otrok, 57. del
Michaelu in sinovoma je uspel čudežni premik tovornjaka, šele ko so vsi mislili enako.

Matjaž Merljak

kulturaizobraževanjedružbaduhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|23. 2. 2018
O negi las - Marko Hribaršek

V Svetovalnici so bili tokrat glavna tema lasje. Lepi in urejeni lasje so dostikrat tema oglasnih sporočil, a v resnici je za marsikoga to pravi podvig. Ob tako pestri ponudbi šamponov in drugih preparatov, ki nam vsi obljubljajo čudeže na naših laseh, dostikrat ugotavljamo, da čarobne paličice ni. Kaj na to pravi mladi in nadebudni frizer Marko Hriberšek? Spregovoril je o nekaterih trendih in o težavah z lasmi.

O negi las - Marko Hribaršek

V Svetovalnici so bili tokrat glavna tema lasje. Lepi in urejeni lasje so dostikrat tema oglasnih sporočil, a v resnici je za marsikoga to pravi podvig. Ob tako pestri ponudbi šamponov in drugih preparatov, ki nam vsi obljubljajo čudeže na naših laseh, dostikrat ugotavljamo, da čarobne paličice ni. Kaj na to pravi mladi in nadebudni frizer Marko Hriberšek? Spregovoril je o nekaterih trendih in o težavah z lasmi.

Svetovalnica

O negi las - Marko Hribaršek
V Svetovalnici so bili tokrat glavna tema lasje. Lepi in urejeni lasje so dostikrat tema oglasnih sporočil, a v resnici je za marsikoga to pravi podvig. Ob tako pestri ponudbi šamponov in drugih preparatov, ki nam vsi obljubljajo čudeže na naših laseh, dostikrat ugotavljamo, da čarobne paličice ni. Kaj na to pravi mladi in nadebudni frizer Marko Hriberšek? Spregovoril je o nekaterih trendih in o težavah z lasmi.
VEČ ...|23. 2. 2018
O negi las - Marko Hribaršek
V Svetovalnici so bili tokrat glavna tema lasje. Lepi in urejeni lasje so dostikrat tema oglasnih sporočil, a v resnici je za marsikoga to pravi podvig. Ob tako pestri ponudbi šamponov in drugih preparatov, ki nam vsi obljubljajo čudeže na naših laseh, dostikrat ugotavljamo, da čarobne paličice ni. Kaj na to pravi mladi in nadebudni frizer Marko Hriberšek? Spregovoril je o nekaterih trendih in o težavah z lasmi.

Tanja Dominko

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 10. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2021
P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

P. Krizolog iz New Yorka in Milena Javeršek iz Nemčije

O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|15. 10. 2021
Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Blaž Lesnik

naravadružinaizletipravljiceljudska pripovedkavodnikZgodbe za otroke

Pogovor o

VEČ ...|13. 10. 2021
Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

Brezposelnost nizka, nekateri delodajalci težko najdejo kadre

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Podatki o registrirani brezposelnosti so izjemno spodbudni, nekateri delodajalci pa imajo celo težave z iskanjem delovne sile. Zato si pristojni z različnimi ukrepi prizadevajo za zagotavljanje kadrov. Naš gost je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, s katerim smo se v oddaji dotaknili tudi aktualnega političnega dogajanja.

Andrej Šinko

politikaživljenjedeloslužbe

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba