Lik Marije kot matere in vloga matere v družini

Z zakoncema Perko smo se pogovarjali o vlogi matere danes.

22. 8. 2026
Lik Marije kot matere in vloga matere v družini

Z zakoncema Perko smo se pogovarjali o vlogi matere danes.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|22. 8. 2026
Lik Marije kot matere in vloga matere v družini

Z zakoncema Perko smo se pogovarjali o vlogi matere danes.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostdružba

Za življenje

VEČ ... |
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Za življenje

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|5. 9. 2026
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

vzgojaduhovnostšolaodnosiizobraževanje

Za življenje

Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

VEČ ...|29. 8. 2026
Da bo učenje veselje

Pogovarjali smo se z dr. Urško Sešek Crnkić, profesorico angleščine in nemščine ter doktorico znanosti s področja didaktike tujih jezikov. Ima več kot 30 let izkušenj dela z učenci različnih starosti in več kot 500 strokovnih obiskov šol. Njeno osrednje področje je celostna pomoč pri učnih težavah. Pogovarjali smo se o možnih spodbudah k učenju na prijazen način, kako pomagati pri zapletih z branjem, pri pisanju, matematiki, jezikih, govornem izražanju, koncentraciji ali strah pred ocenjevanjem. Težava pogosto ni omejena samo na predmet, vzroki so lahko širši in skriti v ozadju. Dr. Urška pri svojem delu povezuje pedagoške izkušnje z različnimi dodatnimi pristopi, metodami in posameznimi tehnikami, povezanimi tudi z gibanjem in dihanjem. Pri mlajših otrocih so vaje pogosto predstavljene kot gibanje ali igra, ne kot dodatno šolsko delo za mizo.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostšolaodnosiizobraževanje

Za življenje

VEČ ... |
Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

vzgojaduhovnostpogovor

Za življenje

Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

VEČ ...|8. 8. 2026
Vzgajajmo za hvaležnost

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovor

Za življenje

VEČ ... |
Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

odnosiosamljenostdružinaindividualizemvzgojaduhovnost

Za življenje

Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

VEČ ...|1. 8. 2026
Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiosamljenostdružinaindividualizemvzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

vzgojaduhovnost

Za življenje

Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

VEČ ...|25. 7. 2026
Počitnice so za počitek, zakonca Ruparčič

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

vzgojadružbaodnosi

Za življenje

Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

VEČ ...|18. 7. 2026
Počitnice: čas za počitek in nabiranje moči, Nada Zupančič Bajželj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Mateja Subotičanec

vzgojadružbaodnosi

Za življenje

VEČ ... |
Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

vzgojapogovor

Za življenje

Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

VEČ ...|11. 7. 2026
Poletje kot priložnost za korak k sebi

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici. 

Nataša Ličen

vzgojapogovor

Za življenje

Za življenje

Za življenje, za danes in jutri

Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Drago Jerebic in Sara Jerebic: Bližina osrečuje

Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.

Drago Jerebic in Sara Jerebic: Bližina osrečuje

Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.

Tadej Sadar

mladiodnosisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. september 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

komentar

Naš gost

VEČ ... |
Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Matjaž Merljak

spominživljenjezamejstvorojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika