Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

VEČ ...|22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

kulturadediščinaobrtzgodovinaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

VEČ ...|3. 11. 2026
Znanje na nitki

V Slovenskem šolskem muzeju so odprli začasno razstavo z naslovom »Znanje na nitki«, ki jo je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, 130-letnici ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

kulturadediščinaobrtzgodovinaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

dediščinazgodovinazbirateljstvokultura

Zakladi naše dediščine

Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

VEČ ...|27. 10. 2026
Zasebne zbirke

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

Nataša Ličen

dediščinazgodovinazbirateljstvokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

kulturadediščinaSlovenijazgodovinaglasba

Zakladi naše dediščine

Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

VEČ ...|20. 10. 2026
Kuclerjeve harmonike

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

Nataša Ličen

kulturadediščinaSlovenijazgodovinaglasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

VEČ ...|13. 10. 2026
Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

VEČ ...|6. 10. 2026
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Nataša Ličen

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

VEČ ...|29. 9. 2026
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

VEČ ...|15. 9. 2026
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Nataša Ličen

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. november 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. november 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ... |
Preobraziti z drobnimi dejanji

Ste že slišali za pojav z imenom »učinek metulja«? Ime mu je dal znanstvenik, ki je razvijal napovedovanje vremena s pomočjo računalniških modelov in ugotovil, da lahko že drobna malenkost povzroči velike spremembe ...

Preobraziti z drobnimi dejanji

Ste že slišali za pojav z imenom »učinek metulja«? Ime mu je dal znanstvenik, ki je razvijal napovedovanje vremena s pomočjo računalniških modelov in ugotovil, da lahko že drobna malenkost povzroči velike spremembe ...

Tadej Sadar

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin- Kaj iščejo mladi

S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?

S. Emanuela Žerdin- Kaj iščejo mladi

S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?

S. Emanuela Žerdin

komentar

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Sklanjanje samostalnikov moškega spola

V zadnjih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o sklanjanju samostalnikov moškega spola

Sklanjanje samostalnikov moškega spola

V zadnjih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o sklanjanju samostalnikov moškega spola

Marjan Bunič

jezikpravila

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos iz Idrije

Sveto mašo je daroval vikar dr. Alan Tedeško, pela je vokalna skupina Cantate Domino.

Neposredni prenos iz Idrije

Sveto mašo je daroval vikar dr. Alan Tedeško, pela je vokalna skupina Cantate Domino.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Doživetja narave

VEČ ... |
Nevidno vesolje: kaj skriva temna snov?

Z astrofizikom dr. Gregorjem Rihtaršičem smo odkrivali eno največjih sodobnih »skrivnosti« vesolja: kaj sta temna snov in temna energija ter zakaj brez njiju ne moremo razumeti nastanka galaksij in razvoja vesolja. Govorili smo tudi o gravitacijskem lečenju ter o tem, kako pri raziskovanju vesolja vse pomembnejšo vlogo prevzema umetna inteligenca. Prisluhnite Zanimivostim nočnega neba!

Nevidno vesolje: kaj skriva temna snov?

Z astrofizikom dr. Gregorjem Rihtaršičem smo odkrivali eno največjih sodobnih »skrivnosti« vesolja: kaj sta temna snov in temna energija ter zakaj brez njiju ne moremo razumeti nastanka galaksij in razvoja vesolja. Govorili smo tudi o gravitacijskem lečenju ter o tem, kako pri raziskovanju vesolja vse pomembnejšo vlogo prevzema umetna inteligenca. Prisluhnite Zanimivostim nočnega neba!

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijatemna snovtemna energijagravitacijsko lečenjeopazovanje nočnega nebanarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura