Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

1. 9. 2026
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Nataša Ličen

VEČ ...|1. 9. 2026
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

VEČ ...|13. 10. 2026
Narodna noša

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

VEČ ...|6. 10. 2026
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Nataša Ličen

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

VEČ ...|29. 9. 2026
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

VEČ ...|22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

VEČ ...|15. 9. 2026
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Nataša Ličen

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

VEČ ...|8. 9. 2026
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

VEČ ...|25. 8. 2026
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ohranjajo jezik, kulturo in tradicije

Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je na obisku pri naših rojakih v Južni Ameriki. Bila je v Čilu in Urugvaju, pa tudi v Buenos Airesu v Argentini, kjer bo ta konec tedna sklenila turnejo. Včeraj pa je obiskala Slovence v Mendozi. Na prireditvi v slovenskem domu se jim je zahvalila, ker že več generacij ostajajo zvesti domovini prednikov ter se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradiciji. Podelila je priznanje šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, ker so desetletja vsako soboto »krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede«. Državna sekretarka je obiskala tudi zasebno šolo Kolegij Antona Martina Slomška, ki se spričo upadanja števila otrok in gospodarske krize v Argentini sooča s finančnimi težavami. Med drugim se je srečala tudi s slovenskim duhovnikom ter semeniščnikoma slovenskega rodu iz Buenos Airesa.

Ohranjajo jezik, kulturo in tradicije

Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je na obisku pri naših rojakih v Južni Ameriki. Bila je v Čilu in Urugvaju, pa tudi v Buenos Airesu v Argentini, kjer bo ta konec tedna sklenila turnejo. Včeraj pa je obiskala Slovence v Mendozi. Na prireditvi v slovenskem domu se jim je zahvalila, ker že več generacij ostajajo zvesti domovini prednikov ter se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradiciji. Podelila je priznanje šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, ker so desetletja vsako soboto »krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede«. Državna sekretarka je obiskala tudi zasebno šolo Kolegij Antona Martina Slomška, ki se spričo upadanja števila otrok in gospodarske krize v Argentini sooča s finančnimi težavami. Med drugim se je srečala tudi s slovenskim duhovnikom ter semeniščnikoma slovenskega rodu iz Buenos Airesa.

Matjaž Merljak

družba

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. oktober 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. oktober 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik

komentar

Duhovna misel

VEČ ... |
Zemlja je polna Gospodove dobrote

Dobro stoletje svet novic obvladuje načelo, da je »dobra novica tista, ki je slaba!« Še bolj neposredno to načelo zveni v angleščini: »Če je v zgodbi kri, naj gre na prvo stran.« Odgovor na vprašanje, zakaj ...

Zemlja je polna Gospodove dobrote

Dobro stoletje svet novic obvladuje načelo, da je »dobra novica tista, ki je slaba!« Še bolj neposredno to načelo zveni v angleščini: »Če je v zgodbi kri, naj gre na prvo stran.« Odgovor na vprašanje, zakaj ...

Tadej Sadar

duhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Ko se umakneš, da nekaj zraste

Na področje prevzemanja kmetij in družinskih podjetij smo pogledali še z druge strani, torej s strani tistega, ki je družinsko zgodbo začel in jo zdaj prepušča v roke svojih naslednikov. O tem smo govorili na okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu. Pogovor pa vam je v video obliki na voljo tudi na naši spletni strani.

Petra Malenšek

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava kiparke Lize Hribar

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled nova občasna razstava, posvečeno kiparki Lizi Hribar. Na ogled so kiparski portreti, dekorativna in sakralna dela, tudi jaslice.

Razstava kiparke Lize Hribar

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled nova občasna razstava, posvečeno kiparki Lizi Hribar. Na ogled so kiparski portreti, dekorativna in sakralna dela, tudi jaslice.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostkiparstvoLiza HribarBarbara SavencNataša Konc Lorenzzuti

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 16. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Roesti krompir

Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.

Roesti krompir

Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Lepo je živeti in sijati dobroto

Smo v Tednu za življenje, ki ga letos usmerja geslo Kjer je tema, naj prinašam svetlobo. Gibanje za življenje ob tej priložnosti pripravlja več dogodkov, namenjenih molitvi za življenje in ozaveščanju o njegovem dostojanstvu. Člana Gibanja za življenje, oče in podjetnik David Rupnik ter zdravnica Ana Razpotnik sta predstavila namen in poslanico Tedna, ki jo je napisala Romana Bider.

Lepo je živeti in sijati dobroto

Smo v Tednu za življenje, ki ga letos usmerja geslo Kjer je tema, naj prinašam svetlobo. Gibanje za življenje ob tej priložnosti pripravlja več dogodkov, namenjenih molitvi za življenje in ozaveščanju o njegovem dostojanstvu. Člana Gibanja za življenje, oče in podjetnik David Rupnik ter zdravnica Ana Razpotnik sta predstavila namen in poslanico Tedna, ki jo je napisala Romana Bider.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje