Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

2. 6. 2026
Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

Nataša Ličen

VEČ ...|2. 6. 2026
Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

kulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

VEČ ...|21. 7. 2026
Skupna izdaja poštne znamke v počastitev humanitarnega dela dveh dam

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

kulturanaravadediščinatradicijaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

VEČ ...|14. 7. 2026
Likof na taberhi

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Andreja Stržinar - oblačilna dediščina

Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine. 

Andreja Stržinar - oblačilna dediščina

Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine. 

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Andreja Stržinar - oblačilna dediščina

Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine. 

VEČ ...|7. 7. 2026
Andreja Stržinar - oblačilna dediščina

Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Sončna ura

Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.  

Sončna ura

Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.  

kulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Sončna ura

Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.  

VEČ ...|30. 6. 2026
Sončna ura

Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Slamnikarstvo

Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu

Slamnikarstvo

Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu

kulturanaravazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Slamnikarstvo

Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu

VEČ ...|23. 6. 2026
Slamnikarstvo

Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Rokodelski tabor za mlade

Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci. 

Rokodelski tabor za mlade

Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Rokodelski tabor za mlade

Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci. 

VEČ ...|16. 6. 2026
Rokodelski tabor za mlade

Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

kulturadediščinatradicijazgodovinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

VEČ ...|9. 6. 2026
Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijazgodovinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Blaž Lesnik

alpinizemliteraturaveterinanarava

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri praznikih

V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o pisanju vélike začetnice ob praznikih

Velika začetnica pri praznikih

V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o pisanju vélike začetnice ob praznikih

Marjan Bunič

jezikpravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Škof dr. Anton Jamnik

Ob 35-letnici slovenske samostojnosti in 30-letnici prvega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bil gost oddaje ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Spomnili smo se tudi prelomnih dni osamosvajanja, zakulisja zgodovinskega papeževega obiska ter razmišljali o tem, kako danes razumemo spravo v slovenskem narodu. Dotaknili smo se tudi aktualnih menjav duhovnikov, izzivov Cerkve ter vprašanja, kako graditi prihodnost na zaupanju, dialogu in upanju.

Škof dr. Anton Jamnik

Ob 35-letnici slovenske samostojnosti in 30-letnici prvega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bil gost oddaje ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Spomnili smo se tudi prelomnih dni osamosvajanja, zakulisja zgodovinskega papeževega obiska ter razmišljali o tem, kako danes razumemo spravo v slovenskem narodu. Dotaknili smo se tudi aktualnih menjav duhovnikov, izzivov Cerkve ter vprašanja, kako graditi prihodnost na zaupanju, dialogu in upanju.

Alen Salihović

politika

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 4. del

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaAndrej RahtenAnže HobičSlovenska dežela in Peter KozlerBoj za Slovenijo na pariški mirovni konferenci

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Slovenci na Dubrovniških poletnih igrah

Na letošnjih 77. poletnih igrah v Dubrovniku, ki veljajo za enega najstarejših festivalov v Evropi, sodeluje tudi več slovenskih umetnikov. Pred nekaj dnevi je padla prva klapa igrane serije Štuk režiserjev mlajše generacije Katje Predan in Arona Horvatha, ki jo snemajo tudi v Jegličevem dijaškem domu v Šentvidu.

Slovenci na Dubrovniških poletnih igrah

Na letošnjih 77. poletnih igrah v Dubrovniku, ki veljajo za enega najstarejših festivalov v Evropi, sodeluje tudi več slovenskih umetnikov. Pred nekaj dnevi je padla prva klapa igrane serije Štuk režiserjev mlajše generacije Katje Predan in Arona Horvatha, ki jo snemajo tudi v Jegličevem dijaškem domu v Šentvidu.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Alenka Gaberščik: Etikete namesto vsebine

V komentarju z naslovom Etikete namesto vsebine Alenka Gaberščik za Domovino opozarja, da politično in družbeno etiketiranje vse prepogosto nadomešča argumentirano razpravo. Meni, da takšne oznake poglabljajo razdeljenost družbe, razvrednotijo posameznike in zakrivajo vsebino pomembnih vprašanj. Več o tem v naslednjem prispevku.

Alenka Gaberščik: Etikete namesto vsebine

V komentarju z naslovom Etikete namesto vsebine Alenka Gaberščik za Domovino opozarja, da politično in družbeno etiketiranje vse prepogosto nadomešča argumentirano razpravo. Meni, da takšne oznake poglabljajo razdeljenost družbe, razvrednotijo posameznike in zakrivajo vsebino pomembnih vprašanj. Več o tem v naslednjem prispevku.

Alenka Gaberščik

komentarpolitikadružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Vlaganje debelejših kumar

Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček. 

Vlaganje debelejših kumar

Poslušalec, ki ima zelo rad čas kumar, še posebej rad jih ima v solati, bi rad vložil debelejše kumare, da bi mu prav prišle za jesenske za zimske dni. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj kumare olupi, razpolovi in očisti semen. Nato naj jih nareže na centimeter velike koščke in da kuhati v kis (kot bi kuhali kompot). Ko dobro prevrejo (preizkus z zobotrebcem), jih nalagamo v kozarce in dobro zapremo. Vmes damo še kakšen poper ali na pol prerezan česen. Kozarce postavimo na pokrovček. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Tabor Levjesrčnih za žalujoče otroke in mladostnike

Slovensko društvo Hospic je konec junija pripravilo že 27. Tabor Levjesrčnih, ki je namenjen žalujočim otrokom in mladostnikom. Potrebujejo prostor, kjer so slišani in čas, da se odprejo ter izjočejo svojo bolečino. Tabor je vrh celoletnega programa, ki vključuje mesečna srečanja in osebne pogovore. Gostili smo prostovoljca in spremljevalca na taboru Jona Kanjirja.

Tabor Levjesrčnih za žalujoče otroke in mladostnike

Slovensko društvo Hospic je konec junija pripravilo že 27. Tabor Levjesrčnih, ki je namenjen žalujočim otrokom in mladostnikom. Potrebujejo prostor, kjer so slišani in čas, da se odprejo ter izjočejo svojo bolečino. Tabor je vrh celoletnega programa, ki vključuje mesečna srečanja in osebne pogovore. Gostili smo prostovoljca in spremljevalca na taboru Jona Kanjirja.

s. Meta Potočnik

žalovanjeotrociprostovoljstvo