Mag. Lilijana Urlep, arhivistka v Nadškofijskem arhivu Maribor, bo opisala razstavo o drobcih iz zgodovine samostana Studenice, ki je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.
Mag. Lilijana Urlep, arhivistka v Nadškofijskem arhivu Maribor, bo opisala razstavo o drobcih iz zgodovine samostana Studenice, ki je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.
Zakladi naše dediščine
Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.
Zakladi naše dediščine
Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.
Zakladi naše dediščine
Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.
Zakladi naše dediščine
Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.
Zakladi naše dediščine
Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.
Zakladi naše dediščine
Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.
Zakladi naše dediščine
V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.
Zakladi naše dediščine
V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.
Zakladi naše dediščine
Oživitev starih mestnih jeder je večplastni proces, ki združuje varstvo kulturne dediščine s sodobnimi urbanističnimi pristopi, kot so sodelovanje javnosti, mešana raba prostora. Ključni izzivi vključujejo boj proti izseljevanju v nakupovalna središča, prenovo degradiranih prostorov in vnovično funkcionalno preobrazbo. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je bil ustanovljen leta 1988. Leta 2016 se je Zavod preimenoval v Staroljubljanski zavod za kulturo. Pogovarjali smo se z Janom Kernom, direktorjem zavoda.
Zakladi naše dediščine
Oživitev starih mestnih jeder je večplastni proces, ki združuje varstvo kulturne dediščine s sodobnimi urbanističnimi pristopi, kot so sodelovanje javnosti, mešana raba prostora. Ključni izzivi vključujejo boj proti izseljevanju v nakupovalna središča, prenovo degradiranih prostorov in vnovično funkcionalno preobrazbo. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je bil ustanovljen leta 1988. Leta 2016 se je Zavod preimenoval v Staroljubljanski zavod za kulturo. Pogovarjali smo se z Janom Kernom, direktorjem zavoda.
Zakladi naše dediščine
Umetnostna zgodovinarka mag. Olga Paulič je med drugim raziskovala tudi simboliko cvetja. Zakaj nageljne povezujemo s trpljenjem in bolečino? Cvetje ni samo v okras, v cvetju je polno simbolike in sporočil.
Zakladi naše dediščine
Umetnostna zgodovinarka mag. Olga Paulič je med drugim raziskovala tudi simboliko cvetja. Zakaj nageljne povezujemo s trpljenjem in bolečino? Cvetje ni samo v okras, v cvetju je polno simbolike in sporočil.
Zakladi naše dediščine
V času uprizoritev Škofjeloškega pasijona je v Sokolskem domu v Škofji Loki postavljena tudi filatelistična razstava iz obsežne zbirke dr. Janeza Cerkvenika.
Zakladi naše dediščine
V času uprizoritev Škofjeloškega pasijona je v Sokolskem domu v Škofji Loki postavljena tudi filatelistična razstava iz obsežne zbirke dr. Janeza Cerkvenika.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Duhovna misel
Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...
Globine
V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije?
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Kulturni utrinki
Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.
Komentar Zanima.me
Urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal v tokratnem komentarju razmišlja o predlogu zakona za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč ter o vprašanju pietete, spomina in sprave v slovenski družbi. Sprašuje se, zakaj tudi 80 let po vojni pokop mrtvih ostaja ideološko vprašanje, ter opozarja na pomen civilizacijskega minimuma – pravice do groba, imena in dostojnega spomina.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.