Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 15-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 14-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 13-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 12-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 11-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 10-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 09-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 08-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Arhiv vodenega dela radijskega programa od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Srečanja
Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa.
Beseda je zakon!
Ste prejeli tri eSeMeSe ali tri SMS-je? Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri kraticah.
Komentar tedna
Aprila lani je časopis Delo objavil članek z naslovom Ko ulomki izgubijo smisel. Ali ulomki sploh lahko izgubijo smisel? Očitno lahko. Tako meni Mateja Peršolja, učiteljica matematike in strokovna voditeljica BeGrejt Inštituta. Na vprašanje kdaj in zakaj se to zgodi, odgovarja: Kaj je znanje računanja ulomkov v primerjavi s tem, ko učenci ne znajo sobivati, sodelovati ali reševati sporov? Kaj je znanje ulomkov v primerjavi s stiskami, s katerimi se mladi ukvarjajo doma ali s prijatelji – na primer, zaradi ločitve staršev, izključevanja med sošolkami ipd?
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Spoznanje več, predsodek manj
Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.
Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.
V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi lahko poslušate pogovor s 17-letno violinistko Patricijo Avšič, ki bo imela v četrtek in petek (11. in 12. junija) koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z legendarno Stradivarijevo violino.
Naš pogled
»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.