Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 13-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 12-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 11-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 09-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 08-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 07-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 06-ih
Program zadnjega tedna
Duhovna misel
Preprost človek, ki je odraščal v vaškem okolju, je prvič prišel v mesto in poiskal prenočišče v ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2025 ob 05-ih
Pogovor o
Slovenska politika je že desetletja zaznamovana z globokimi razdori, sprtost ni zgolj površinska, temveč ima globoke zgodovinske pa tudi ideološke korenine. V oddaji ste lahko slišali, kako na to temo razmišljajo Nande Korpnik, Majda Potrata, Nevenka Črešnar Pergar in dr. Tomaž Erzár.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.
Kulturni utrinki
V okviru Festivala Ljubljana so se s projektom Bachovi korali in instrumentali pod umetniškim vodstvom akordeonista Marka Hatlaka v Slovenski filharmoniji posvetili nemškemu skladatelju in organistu Johannu Sebastianu Bachu. Na koncertu so med drugim izvedli Pasijon po Mateju, Goldbergove variacije in Koncert za dva klavirja v C-duru. Poleg Hatlaka so nastopili sopranistka Nika Gorič, mezzosopranistka Bernarda Fink, tenorist Domen Vurnik, basbaritonist Marcos Fink ter instrumentalni solisti Eva Nina Kozmus s flavto, Jelena Pejić z violino, Stevan Jovanović na kontrabasu in Aleksandra Pavlovič za klavirjem. Sodeloval je tudi mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z zborovodkinjo Jerico Bukovec. V zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, kjer redno predstavljajo najnovejša arheološka odkritja v Ljubljani, je na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko. Izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so potekala spomladi in poleti 2024.
Komentar Družina
Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.