Motiv bo nastopil v Hamiltonu in Torontu

V teh dneh v Kanadi nastopa mešani pevski zbor Motiv iz Nove Gorice, ki ga vodi Miran Rustja, ki je v preteklosti že obiskal Kanado z drugo zborovsko zasedbo. Zbor spremlja Trio Karošec, z njimi je tudi župnik Gabrijel Kavčič. Naprej so se ustavili pri rojakih v Calgaryju, turnejo nadaljevali v Vancouvru, kjer so nastopili pri Slovenskem društvu, ki praznuje 68-letnico obstoja. Ta četrtek bodo nastopili v Torontu v slovenski cerkvi Marije s čudodelno svetinjo na Brown’s Line, in sicer po večerni maši. Nocoj pa bodo zapeli pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu. Zapeli bodo pri večerni sveti maši, po njej pa imeli še kratek program. V tej slovenski župniji je bilo sicer slovesno že v nedeljo, saj so praznovali okrogli življenjski jubilej tamkajšnjega župnika, Draga Gačnika, salezijanca, ki v Hamiltonu deluje že 23 let.

27. 10. 2026
Motiv bo nastopil v Hamiltonu in Torontu

V teh dneh v Kanadi nastopa mešani pevski zbor Motiv iz Nove Gorice, ki ga vodi Miran Rustja, ki je v preteklosti že obiskal Kanado z drugo zborovsko zasedbo. Zbor spremlja Trio Karošec, z njimi je tudi župnik Gabrijel Kavčič. Naprej so se ustavili pri rojakih v Calgaryju, turnejo nadaljevali v Vancouvru, kjer so nastopili pri Slovenskem društvu, ki praznuje 68-letnico obstoja. Ta četrtek bodo nastopili v Torontu v slovenski cerkvi Marije s čudodelno svetinjo na Brown’s Line, in sicer po večerni maši. Nocoj pa bodo zapeli pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu. Zapeli bodo pri večerni sveti maši, po njej pa imeli še kratek program. V tej slovenski župniji je bilo sicer slovesno že v nedeljo, saj so praznovali okrogli življenjski jubilej tamkajšnjega župnika, Draga Gačnika, salezijanca, ki v Hamiltonu deluje že 23 let.

Matjaž Merljak

VEČ ...|27. 10. 2026
Motiv bo nastopil v Hamiltonu in Torontu

V teh dneh v Kanadi nastopa mešani pevski zbor Motiv iz Nove Gorice, ki ga vodi Miran Rustja, ki je v preteklosti že obiskal Kanado z drugo zborovsko zasedbo. Zbor spremlja Trio Karošec, z njimi je tudi župnik Gabrijel Kavčič. Naprej so se ustavili pri rojakih v Calgaryju, turnejo nadaljevali v Vancouvru, kjer so nastopili pri Slovenskem društvu, ki praznuje 68-letnico obstoja. Ta četrtek bodo nastopili v Torontu v slovenski cerkvi Marije s čudodelno svetinjo na Brown’s Line, in sicer po večerni maši. Nocoj pa bodo zapeli pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu. Zapeli bodo pri večerni sveti maši, po njej pa imeli še kratek program. V tej slovenski župniji je bilo sicer slovesno že v nedeljo, saj so praznovali okrogli življenjski jubilej tamkajšnjega župnika, Draga Gačnika, salezijanca, ki v Hamiltonu deluje že 23 let.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

VEČ ...|11. 11. 2026
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

VEČ ...|10. 11. 2026
Dan odprtih vrat šole v Šentpetru

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

Matjaž Merljak

družbarojakimladišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

VEČ ...|9. 11. 2026
Benečanski kulturni dnevi

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabenečija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

VEČ ...|8. 11. 2026
Obisk rojakov in dijaški utrip

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvošolstvohlwstpeterargentinaizseljenstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

VEČ ...|6. 11. 2026
Bogata izseljenska dediščina Bele krajine

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

družbarojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

VEČ ...|5. 11. 2026
Na novi Poti

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

VEČ ...|4. 11. 2026
Za slovenščino na kmetijskih šolah

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

VEČ ...|3. 11. 2026
V Monoštru spomin na Avgusta Pavla

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Božje usmiljenje

Sveti Frančišek je Jezusova naročila umeval kot navodila, ki jih je izpolnjeval dobesedno, še posebej, tista, ki so govorila o usmiljenju, ljubezni, ponižnosti in uboštvu ...

Božje usmiljenje

Sveti Frančišek je Jezusova naročila umeval kot navodila, ki jih je izpolnjeval dobesedno, še posebej, tista, ki so govorila o usmiljenju, ljubezni, ponižnosti in uboštvu ...

Tadej Sadar

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj še lahko sejemo in presajamo v novembru?

S prof. dr. Ano Slatnar, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo se pogovarjali o pripravi naših vrtov na zimo, pa o tem, kaj še lahko sejemo in presajamo v novembru ter kako v mrzlih mesecih za pridelavo izkoristiti rastlinjake.

Kaj še lahko sejemo in presajamo v novembru?

S prof. dr. Ano Slatnar, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo se pogovarjali o pripravi naših vrtov na zimo, pa o tem, kaj še lahko sejemo in presajamo v novembru ter kako v mrzlih mesecih za pridelavo izkoristiti rastlinjake.

Robert Božič

svetovanjevrt

Za življenje

VEČ ... |
Če bi bil danes vaš zadnji dan ...

Pogled smo po prvih novembrskih dneh, ko smo se pogosteje ustavljali ob minljivosti, usmerili nazaj k življenju. Kaj bi obžalovali, če bi izvedeli, da živite svoj zadnji dan? Ali so to napake, ki ste jih storili, ali načrti, ki jih nikoli niste upali izpeljati? S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo razmišljali o neizrečenih besedah, neuresničenih željah in strahovih. Vprašanje za naslednjo oddajo lahko pošljete na: za.zivljenje@ognjisce.si!

Če bi bil danes vaš zadnji dan ...

Pogled smo po prvih novembrskih dneh, ko smo se pogosteje ustavljali ob minljivosti, usmerili nazaj k življenju. Kaj bi obžalovali, če bi izvedeli, da živite svoj zadnji dan? Ali so to napake, ki ste jih storili, ali načrti, ki jih nikoli niste upali izpeljati? S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo razmišljali o neizrečenih besedah, neuresničenih željah in strahovih. Vprašanje za naslednjo oddajo lahko pošljete na: za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

odnosismrtminljivostžalovanjeupanjevzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. november 2026 ob 13-ih

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. november 2026 ob 13-ih

Radio Ognjišče

Otok

VEČ ... |
Ivo Svetina: Pesmi nevednosti

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnika Iva Svetine iz njegove zbirke Pesmi Nevednosti.

Ivo Svetina: Pesmi nevednosti

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnika Iva Svetine iz njegove zbirke Pesmi Nevednosti.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji

Maševal je Marko Rijavec, pel pa duo Mir.

Prenos maše iz cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji

Maševal je Marko Rijavec, pel pa duo Mir.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pogovor o

VEČ ... |
Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Tanja Dominko

politikaživljenje